Na vrhu Nata v Vilni 11.-12. julija lahko Ukrajina prejme varnostna jamstva zavezništva, ki bo “nekaj vmes” med tistimi, ki sta jih od Nata prej prejela Finska in Izrael. To je v intervjuju naznanil predsednik Češke republike, nekdanji predsednik vojaškega odbora Nata Petr Pavel “Radijska svoboda» objavljeno v četrtek, 15. junija.
“Slišal sem o dveh vrstah ali scenarijih jamstev. Eno so jamstva, ki so bila finski zagotovljena od začetka postopka ratifikacije za njen pristop. Za Izrael je bil uporabljen drugačen pristop do varnostnih jamstev. Mogoče bova kaj videla vmes. Vendar menim, da če na papirju popravimo to, kar že počnemo za Ukrajino in vključimo tudi ta dolgoročni načrt podpore, se mi zdi kot jamstvo,” je dejal češki predsednik.
Po njegovem mnenju bo vprašanje varnostnih jamstev za Ukrajino iz Nata odvisno tudi od tega, koliko denarja želijo zahodne države dodeleti za tak načrt.
Glede pripravljenosti Ukrajine na vstop v Nato je Petr Pavel dejal, da ima ukrajinska vojska največ izkušenj v primerjavi s katero koli vojsko Nata. V tehničnem smislu, “če še ni pripravljena, bo kmalu pripravljena za izpolnitev natovih standardov,” je dejal predsednik.
Finska je uradno postala članica Nata 4. aprila 2023. Skupaj s Švedsko se je po napadu Rusije na Ukrajino oddala nevtralnosti in se odločila, da se bo iz varnostnih razlogov pridružila Natu. Njen pristop k zavezništvu je bil hitrejši kot v večini drugih držav. Konec junija 2022 so se države Nata odločile, da uradno povabijo Finsko, da postane članica zavezništva.
Izrael ni članica Nata, ampak ohranja partnerstvo z zavezništvom. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je večkrat poudaril, da Severnoatlantska pogodba zagotavlja varnostna jamstva le članicam bloka in zato Zavezništvo ne bo branilo Izraela v primeru napada Irana, na primer, in ne bo sodelovalo v poravnavi na Bližnjem vzhodu. Vendar pa “izraelski model” vključuje zagotavljanje vojaške pomoči, vključno z opremo, orožjem in inteligenco. Pomoč ZDA Izraelu je trenutno začrtana v 10-letnih sporazumih, najnovejši pa se washington zaobjame, da bo med letoma 2019 in 2028 zagotovil vojaško pomoč v višini 38 milijard dolarjev.
