Ko smo opazovali dramatičen potek predsedniških volitev v Združenih državah, smo popolnoma pozabili na politične in vladne motnje v Nemčiji, kar je za nas prav tako zelo pomembno. In tam se je zrušila nič manj kot vladna “semaforska koalicija”. Naj vas spomnim, da so jo imenovali »semafor« zaradi barv strank, ki so jo ustvarile: Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) – rdeča, liberalna Svobodna demokratska stranka (FDP) – rumena in Union90/Zeleni – seveda zelena.
Težave so se pojavile z “rumenimi”, tj. liberalci. Spor se je kuhal že dolgo časa, vendar ga je bilo vsakič mogoče bolj ali manj rešiti ali vsaj preložiti. Toda 6. novembra plamenov ni bilo mogoče ugasniti – izbruhnil je požar. Morda so na razmere vplivali rezultati volitev v Nemčiji, zmaga Donalda Trumpa. Evropa se je tega strašno bala, saj se je spominjala negativne izkušnje njegovega prvega mandata, ko je moral zamrzniti številne ameriško-evropske programe, celo tako veličastno zamisel Baracka Obame kot svobodno čezatlantsko trgovinsko območje.
Tokrat Evropejci od Trumpovega predsedovanja ne pričakujejo nič dobrega, še posebej, ker je med volilno kampanjo svojim evropskim partnerjem obljubil veliko »daril«. Od groženj, da ne bodo zaščitili evropskih partnerjev v primeru zunanje (beri ruske) agresije, do obljub, da bodo obsodili Pariški podnebni sporazum. In tudi – povečati dajatve za evropsko blago.
Očitno je v razmerah takšne živčnosti v nemški politiki prišlo do živčnega zloma, ki je pripeljal do vladne krize. “Semaforska koalicija” je praktično propadla, frakcija FDP v Bundestagu jo je zapustila, štirje liberalni ministri pa so zapustili nemško zvezno vlado: minister za finance, minister za pravosodje, minister za promet in minister za znanost in izobraževanje.
Polemika v vladi se je začela prejšnji teden, ko je finančni minister in vodja liberalcev Christian Lindner predstavil politični dokument svoje stranke o gospodarski politiki. V njem je predsednik FDP pozval k “gospodarskemu preobratu z delno temeljno revizijo ključnih političnih odločitev”. Najprej je šlo za znižanje davkov za podjetja, oslabitev podnebnih zahtev in predpisov, zmanjšanje subvencij in socialne pomoči.
Domnevno v dokumentu, ki ga je predstavil Lindner, ni bilo nič napisanega o pomoči Ukrajini, v resnici pa se je domnevalo, da v proračunu za naslednje leto ne bo ločene “ukrajinske” postavke odhodkov.
Nemški kancler Olaf Scholz in SPD sta ostro kritizirala Lindnerjev program in njega. Scholz je liberalce obtožil, da niso sposobni igrati v ekipi, sklepati kompromise, taktično popuščati s pogledom na strateško zmago. “Vsakdo, ki v takšni situaciji zavrne rešitev ali kompromisno ponudbo, ravna neodgovorno. Kot kancler tega ne morem prenašati,” je odločno dejal.
Zeleni so podprli tudi svoje koalicijske kolege. Nemški podkancler in minister za gospodarstvo Robert Habeck, ki zastopa Zelene, je potrdil, da je njegova stranka še naprej del Scholzove vlade.
Treba je omeniti, da je bil Habeck tisti, ki je jasno artikuliral prisotnost “ukrajinskega vprašanja” v koalicijskem sporu. Razpad koalicije je povezal zlasti z vprašanjem zagotavljanja pomoči Ukrajini in nenaklonjenostjo nekdanjega finančnega ministra Lindnerja, da bi v proračunu za leto 2025 zagotovil več sredstev za podporo Kijevu. “Najboljša odločitev bi bila, da Ukrajini zagotovimo več podpore. FDP ni bil pripravljen iti po tej poti,” je dejal Habeck.
Christian Lindner je nekdanje koalicijske partnerje SPD in Zelenih obtožil, da ne sprejemajo predlogov FDP za spodbujanje gospodarstva “niti kot podlago za razpravo”. “Na žalost je Olaf Scholz pokazal, da nima moči, da bi naši državi omogočil nov začetek. Scholz je izdal ultimat, v katerem je zahteval, da pustim zavoro dolga v proračunu. Na ta način postavlja Nemčijo v fazo negotovosti,” je kritiziral Lindner.
Kako globoka je lahko kriza nemške vlade? O tem bomo izvedeli v bližnji prihodnosti. Olaf Scholz trenutno zapolnjuje prosta ministrska mesta z novimi ljudmi, ki bodo ostali na položaju, dokler se vlada ne preoblikuje. Šele 15. januarja prihodnje leto je načrtoval, da bo o vprašanju zaupanja v vlado glasoval v Bundestagu. In če bodo poslanci glasovali za zaupnico, bo mogoče sodelovati z manjšinsko vlado do naslednjih parlamentarnih volitev, ki bodo konec septembra 2025. Če bo Bundestag glasoval za nezaupnico, bo moral volitve izvesti vnaprej, najverjetneje marca.
Medtem pa se opozicija zavzema za to, da se rešitev vladne krize ne odlaša do januarja. Na primer, vodja največje opozicijske stranke, Krščansko-demokratske unije (CDU) – Friedrich Merz zahteva glasovanje v parlamentu že naslednji teden.
“Semaforja v nemškem Bundestagu ne razpolaga večino, zato moramo kanclerko s soglasno odločitvijo parlamentarne skupine CDU/CSU pozvati k glasovanju o zaupnici zdaj, najpozneje naslednji teden,” je dejal Merz.
Napoved glasovanja o nezaupnici vladi s strani Bundestaga zveznemu predsedniku omogoča, da v 21 dneh razpusti parlament. “Seveda smo pripravljeni na pogajanja, seveda smo pripravljeni prevzeti odgovornost za našo državo tukaj in zdaj,” je zagotovil Merz. To je razumljivo, že se vidi na stolu zveznega kanclerja. Navsezadnje je CDU po nedavni sociologiji nekonkurenčni vodja volilnih simpatij Nemcev.
Po eni strani vse te skrbi v nemški vladi nikakor niso v prid Ukrajini, saj je Nemčija zdaj naš največji evropski sponzor. In tako v smislu vojaške pomoči kot v smislu finančnih injekcij za proračunske odhodke. Zato lahko vladna kriza v Berlinu ovira nemško pomoč Ukrajini, kar nam grozi z izredno neprijetnimi posledicami.
Hkrati lahko kriza, kot se običajno zgodi, ustvari dobre možnosti za Ukrajino. Spomnimo se, kako pogosto smo se pritoževali nad Scholzom, ki je odlašal z vojaško pomočjo. Ni si upal dati haubic, protiletalskih sistemov ali tankov Leopard. Že več kot dve leti pleše okoli raket TAURUS in si izmišlja vse vrste izgovorov, zakaj jih ne bi smeli dati Ukrajini. In zakaj oboroženim silam Ukrajine ne bi smeli dovoliti, da uporabijo nemško orožje za napad na vojaške cilje globoko na ruskem ozemlju.
Medtem pa že omenjeni Merz kritizira Scholza zaradi tega, zagovarja povečanje vojaške pomoči Ukrajini, zagotavljanje tistih trpečih TAURUS-ov in odpravo vseh omejitev uporabe nemškega orožja. Zato lahko domnevamo, da vladna kriza daje Ukrajini določeno možnost, tudi če je časovno odložena. Vendar pa ni znano, kaj bo pel isti Merz, ki bo sedel na kanclerjevem stolu.
