V več kot letu invazije je ruska vojska uničila več deset tisoč domov, šol, bolnišnic, podjetij in včasih celih mest. Del kyivske regije, ki je bil zaseden približno mesec dni, se je že vrnil v normalno življenje – sled ruske vojske spominja na izolirane uničene hiše, čeprav so nekatere od njih že obnovljene. Ukrajinci so spoznali, da se vojna ne bo končala čez dva ali tri tedne, in se učijo živeti v novi realnosti.
Da bi opozorili na pomembno uničenje, ki poteka zaradi vojne, je Ukrajina ustvarila projekt s panoramskimi fotografijami s 360-stopinjskega mostu, ki so ga uničili Rusi. Namen projekta je zabeleževanje posledic vojne, prikaz obsega uničenja in opozarjanje na vojno, zlasti med tujim občinstvom.
Govorila sva z ustanoviteljem. 360war.in.ua Taras Volyanyuk in pove več o projektu.
***
Ko je ukrajinska vojska osvobodila Irpin, Bucha, Hostomel in celoten zaseden del kyivske regije v koncu marca – v začetku aprila 2022, je ves svet videl obseg grozodejstev in uničenja s strani ruske vojske. Potem je Taras Volyanyuk imel idejo, da ustvari projekt in zabeleži obseg uničenja v 360-stopinjski obliki. Spoznal je fotografa Dmitryja Malysheva in skupaj sta začela izvajati to idejo.
Projektna ekipa je več kot eno leto dela že snemala in na zemljevid panoramske fotografije iz mest, ki so jih Uničili Rusi v Kyiv, Chernihiv, Kharkiv, Mykolaiv in Uman, in material iz Kherson regiji je že bil posnet. Število točk na zemljevidu z uničenimi predmeti se nenehno povečuje.
Stanovanjski kompleks Irpinskie Lypky, ki so ga uničili Rusi v bližini Kijev (foto: Dmitry Malyshev)
Projekt prikazuje obseg uničenja civilne infrastrukture: stanovanjske stavbe, šole, bolnišnice, tržnice, mostove. V bližini vsake točke na zemljevidu je kratka informativna opomba, ki pove, kdaj je bilo obstreljevanje, obseg uničenja, ali so žrtve. Informacije o Stran Objavljeno v ukrajinščini in angleščini.
Del kartuške tržnice “Barabashovo” je bil uničen (foto: Dmitry Malyshev)
V Karkivu si lahko na primer že pogledate trg Barabashovo, največji v vzhodni Evropi in eno največjih na svetu, ki so jo Rusi večkrat obstreljeli, zgradbo regionalne vojaške uprave in videli na desetine uničenih hiš. Kmalu bodo začlenjene posledice uničenja v Kupiansku, Izyumu, Balakliii.
Barabashovo trg od znotraj (foto: Dmitry Malyshev)
“Imam notranje razumevanje, da je to treba storiti. Sprva nisem iskal denarja, saj če slediš poti “denarja najprej – streljaj kasneje”, lahko zavlačeva. Bucha in Irpin sta že delno obnovljena in to moramo zabeležiti kot dejstva kaznivih dejanj. To je pomembno za ohranjanje spomina. Čakam, ko lahko ta projekt zaprem in ga spremenim v virtualni vojni muzej, da bo ostal v spominu,” pravi Taras Volyanyuk.
Projekt ima delno nepovratna sredstva, vendar je po besedah Tarasa Volyanyuka večina sredstev njegov osebni prihranek. Hkrati je predvidena razširitev in razvoj projekta, zato še vedno bolj računajo na podporo za nepovratna sredstva.
Ena od šol, ki so jo uničili Rusi v Černohivu (foto: Dmytro Malyshev)
“Fotograf ustreli in policija je poklicana k njemu”
V vojnem času je civilistom prepovedano uporabljati brezpilotene, zato organiziranje takšnega snemanja na deokupiranih ozemljih ali frontnih ozemljih ni enostavno, tudi če ste novinar. Taras Volyaniuk pravi, da postopek pridobivanja potrebnih dovoljenih ustvarja številne težave.
»Bližje fronti je težje pridobiti dovoljenja. Včasih se pogajamo s tiskovnimi uradniki, registriramo vse naslove, se o njih dogovarjamo in imamo dovoljenje za streljanje. Včasih je za takšno snemanje potrebna spremljava reševanja določenih vprašanj na terenu: v bližini lokacij so lahko enote ali predmeti, ki jih je prepovedano snemati,” pravi ustanovitelj projekta.
Med snemanjem v Kartuvu je projektnega fotografa Dmitryja Malysheva spremljal vojak, ki je klical zračno obrambo in nakaže serijsko številko kofeta, tako da ni bilo težav. Vojska je to naredila praktično med vsakim vzletom in na vsaki novi lokaciji.
Uničene so bile učilnice Petro Mohyla Black Sea National University v Mykolaivu (foto: Dmytro Malyshev)
Tako je izgledala fasada Črnomoske nacionalne univerze po obstreljevanju (foto: Dmytro Malyshev)
“Ne vsi in ne želijo vedno, da bi streljanje potekalo. To velja tako za vojsko kot za civiliste. Včasih se civilisti približajo fotografu sami, komunicirajo z njim, pripovedujejo zgodbe, ker jih želijo deliti. Zgodi pa se obratno, ko fotograf strelja, policija pa ga kliče. Ko ni posebnega spremstva vojske, se to zgodi precej pogosto. Ljudje so zdaj zelo previdno glede vsega, odgovorno, in to mi je všeč. Policija je preverila dokumente in se odpeljala naprej, težav ni bilo,” dodaja Volyanyuk.
Zdaj projektna ekipa ni velika, običajno en fotograf ali drug snemalec potuje na odpravo, torej ne več kot dve osebi. Vendar pa projekt načrtuje širitev in snemanje zgodb ljudi.
“Pokazati moramo lestvico”
Trenutno so vse fotografije iz uničenih mest kart na spletni strani projekta 360war.in.ua, vendar pa bi v prihodnosti ekipa želela držati offline razstave v tujini, da bi ohranili zanimanje za vojno v Ukrajini in pokazali obseg uničenja.
“Naše ciljno občinstvo so tujci. Osredotočeni smo na ohranjanje zanimanja za vojno v Ukrajini, za grozote, ki jih je zagrešila ruska vojska, in na to, kar je Treba podpreti Ukrajino. Prav tako je treba pokazati lestvico, saj raketni napadi niso le na Kijev in druga velika mesta, veliko je prizadetih mest, da ne omenim vasi, ki jih bo treba zelo dolgo morajo ponovno izdelovati,” pravi Taras Volyanyuk.
Projektna ekipa želi imeti prvo testno razstavo v Ukrajini, morebiti v Lvivu, nato pa z njo v tujino.
“Smo pa majhna ekipa, organizacijsko pa je precej težko, zato zdaj iščemo tudi partnerje, ki lahko pri tem pomagajo,” dodaja Taras Volyanyuk.
