Nemški kancler Olaf Scholz pri pomoči Ukrajini ni naročil podpore Čila in Argentine, kar kaže na razlike med zahodnimi državami in zajčniki z nižjimi dohodki. Piše o tem Reuters.
Med prvima dvema fazama potovanja v Južno Ameriko naj bi Scholz skušal poudariti enotnost, pri tem pa je poudaril, da so vse tri države, ki jih obišče – Argentina, Čile in Brazilija – lani obsodili napad Rusije na Generalno skupščino ZN.
Vendar so posledice vojne in zahodnih sankcij proti Rusiji, zlasti oster porast cen hrane in energije, močno prizadele regijo, kar je povzročilo dvome o evropski politiki.
“Argentina in Latinska Amerika ne nameravata poslati orožja v Ukrajino ali katero koli drugo območje konfliktov,” je dejal argentinski predsednik Alberto Fernandez.
Čilski predsednik Gabriel Boric pa je svojo odločitev o obsodbi ruske invazije podprl kljub dejstvu, da so »nekateri mediji ali javne osebnosti morda verjeli, da je vmešavanje v politike drugih držav napačna odločitev«. Na vprašanje, ali se je strinjal s Fernandezom o orožju, se ni odzval, je dejal, da je Čile obljubil pomoč Ukrajini pri okrevanju po vojni, kot je razminiranje.
V obeh državah je Scholz obiskal spomenike žrtvam svojih vojaških diktatur, ki po njihovem poudarjajo potrebo po boju za demokracijo in svobodo: “Na tem spomeniku številnim žrtvam diktature si ne morem pomagati, da ne pomislim na mlade, ki se ubijajo v Iranu, ker se borijo za svobodo in boljše življenje.”
Nemški vladni uradniki priznavajo, da imajo latinskoameriške države različna stališča o vzrokih vojne Rusije v Ukrajini in o tem, kako se s tem soočiti, vendar poudarjajo pomen nadaljnjega glasu zahodnega stališča, kot je to storil Scholz med obiskom Afrike in Azije.
