Pred tremi leti se je začela obsežna ruska agresija na Ukrajino – njene posledice so večdimenzionalne in brez primere. Razmišljamo o družbenih, političnih in gospodarskih posledicah ne le za udeležence v konfliktu, ampak tudi za vse akterje v mednarodnih odnosih.
Treba je omeniti, da nobena prejšnja vojna ali konflikt ni imel tako resnih posledic. Za to obstaja več razlogov. Prvič, sovražnosti potekajo na geografsko pomembnem ozemlju. Drugič, njihovi udeleženci so veliki igralci na mednarodnem prizorišču. Tretjič, svet je v fazi globalizacije, ki sproža vprašanja o dejanskih stroških, koristih liberalizacije in izkušnjah prodiranja v gospodarske strukture v največjem obsegu in z večjo intenzivnostjo kot kdaj koli prej. Nazadnje, dinamika političnih sprememb, pričakovanja mednarodne skupnosti in politična konfrontacija poudarjajo nakopičene napetosti in konflikte v ozadju te vojne.
Ena od držav, ki je utrpela in še vedno trpi visoke stroške zaradi vojne v Ukrajini, je Poljska. Čeprav je težko določiti prednostne stroške glede na različne vidike, različne vrste stroškov kažejo na kompleksnost problema in množico posledic.
Najprej je treba priznati socialne posledice. Od 24. februarja 2022 do 25. februarja 2023 je število vstopov na Poljsko doseglo 10 milijonov 77 tisoč, število odhodov pa 8 milijonov 170 tisoč. Poljska je kot sosednja država beguncem odobrila azil v obliki in obsegu, ki je bil prej brez primere. Kljub težki skupni zgodovini in veliko izkušnjam so Poljaki odprli vrata svojih domov, da bi sprejeli ukrajinske državljane, ki bežijo pred vojno. Solidarnost ukrepov družbe, organizacij in vlade je omogočila pomoč skoraj 1,5 milijona beguncev, več kot 400 tisoč pa jih je uporabilo storitve kolektivnih podpornih točk. Pomoč v obliki stanovanjske, finančne in prehranske pomoči je bila sprva začasna. Sčasoma se je obseg pomoči razširil na vladne pobude, določene v zakonu o državni pomoči državljanom Ukrajine. Zaradi sprejetih ukrepov je število ukrajinskih beguncev, ki so pobegnili pred vojno in prejeli status začasne zaščite, skoraj 1 milijon (953,3 tisoč). Poleg Poljske sta Nemčija in Češka sprejeli največ državljanov iz Ukrajine, države EU pa so skupaj prevzele 4,3 milijona ljudi. Zato je Poljska ena tistih držav EU, kjer število ukrajinskih državljanov po letu 2022 ne le bistveno spremeni delež migrantov v prebivalstvu, temveč vpliva tudi na spremembo velikosti trga dela, stopnje zaposlenosti in njegove strukture. Uradno 750 tisoč. Ukrajinci so našli delo na Poljskem, kar potrjuje sposobnost poljskega trga dela, da absorbira veliko število dodatnih delavcev, ustreznost ponudbe povpraševanja in navsezadnje naraščajočo potrebo po delavcih, zlasti v tretjem sektorju gospodarstva.
V prvi polovici leta 2022 je bila stopnja zaposlenosti Ukrajincev na Poljskem še vedno 28%, konec leta 2022 pa je dosegla 65%, z visokim deležem plačanega dela v dohodku pa približno 80%. To potrjuje opazne spremembe v strukturi dohodkov gospodinjstev in vpliv na potrošnjo in naložbene odločitve ter širše na velikost poljskega BDP. Zaradi rasti potrošnje potrošniška recesija na Poljskem ni bila dolgotrajna, proces okrevanja pa je bil stabilen. To je predvsem posledica demografske strukture novo prispelih Ukrajincev in znatnega deleža otrok. Približno polovica jih je v zgodnji delovni dobi (27–44 let), dobro izobraženih (48 % beguncev ima visokošolsko izobrazbo).
Glede na analizo se je prispevek beguncev k poljskemu BDP leta 2023 gibal od 0,7 do 1,1%. Dolgoročno se lahko ta učinek poveča na 0,9-1,35%, kar pomeni, da je treba upoštevati ne le šok, ki ga je povzročil val pritoka Ukrajincev in njegove posledice za gospodarstvo, temveč tudi vpliv sprememb potreb potrošnikov, odločitev o nakupu doma ali izobraževanju otrok. Prav tako je treba opozoriti na dodatne davčne prihodke, priliv kapitala iz tujine, višje plače in posledično višjo raven potrošnje, ki presega obseg državne porabe, povezane z begunci.
Med socialnimi posledicami je treba omeniti spremembo strukture spolov. Ker se izseljujejo predvsem ženske (moški, stari od 18 do 60 let, ne smejo zapustiti domovine), to vpliva na stopnjo feminizacije in poslabšuje neravnovesja med spoloma. Pritok beguncev je znižal povprečno starost in še dodatno vplival na število porok, kar je poudarilo razlike v odnosu do uradnih zvez. Do sedaj je Poljska predstavljala sedanji trend zmanjševanja števila zakonskih zvez vsako leto. V zadnjih treh letih se je število zakonskih zvez z državljani Ukrajine (tako imenovana dvonacionalna) povečalo za 2,5-krat – s 400 na skoraj 1000.
Vojna v Ukrajini je ustvarila zgodovinsko priložnost za Poljsko, da ne le ponovno pridobi svoj položaj na mednarodnem prizorišču, ampak tudi doseže rezultatepri izvajanju strategije za krepitev varnosti in razvoj geopolitičnega vpliva v Evropi. Upanje je bilo položeno tudi na izboljšanje odnosov z Ukrajino in povečanje pomena Poljske kot ukrajinske veleposlanice na poti v EU. Pričakovati je bilo, da bo več pozornosti namenjene vlogi držav srednje in vzhodne Evrope pri oblikovanju odnosov na celini. V začetni fazi so obstajale tudi možnosti za razširitev sodelovanja na račun Belorusije. Za Poljsko je to pomenilo, da je prevzela vodilno vlogo v regiji ne le pri dinamizaciji procesa gospodarske in geopolitične oslabitve Ruske federacije, temveč tudi pri reorganizaciji političnega reda. Odločitev Ruske federacije, da se sooči z Natom in ZDA, je postala dejavnik pri pospeševanju pričakovanih sprememb in naredila možnost globoke gospodarske in politične krize v Rusiji bolj realistično.
Vojna v Ukrajini je zamajala avtoriteto Nemčije in Francije, pa tudi zaupanje v njuno sposobnost, da se odzoveta na izzive geopolitične krize in tako vodita integracijske procese v EU.
V geopolitičnem smislu je vojna razkrila posledice odvisnosti, ki izhaja iz mednarodne delitve dela in koncentracije industrijske proizvodnje v državah, ki niso le geografsko oddaljene, ampak tudi z visokim tveganjem politične nestabilnosti. Odvisnost od dobave sestavnih delov in delov ter dobavnih verig z visoko mednarodno ranljivostjo je še en element, ki vpliva na sliko sodobnega sveta.
Države, zlasti Poljska, se zavedajo stroškov, povezanih z iskanjem alternativnih dobaviteljev, pa tudi možnosti ustvarjanja novih prometnih koridorjev in igranja nove in pomembne vloge v gospodarskih odnosih. Primer tega je vse večji pomen letališča v Rzeszówu, kjer se je število čarterskih letov povečalo za več kot 30% in ki ima vlogo glavnega tranzitnega vozlišča za tujo vojaško pomoč Ukrajini. Zato je območje okoli Rzeszowa območje izjemno intenzivnega gospodarskega razvoja, vključno z razvojem infrastrukture. Možnosti za uporabo tega ozemlja postajajo odločilne ne le z vidika Poljske, ampak tudi z vidika drugih evropskih držav, ki zagotavljajo podporo med sovražnostmi in bodo v prihodnosti nudile pomoč pri obnovi Ukrajine. Vojna postaja zagon za reorganizacijo sedanjega ravnovesja moči. Ta zagon vključuje gospodarske vidike in nove politične položaje držav. Eden od scenarijev je nova delitev na geopolitične in gospodarske bloke vzhoda in zahoda, z Rusijo in Kitajsko na eni strani ter EU in ZDA na drugi.
Geopolitika se kot leča osredotoča na gospodarske spremembe, ki so jih poslabšale posledice vojne. Širok nabor sankcij, uvedenih proti Ruski federaciji, je pokazal, da lahko vplivajo na rusko gospodarstvo in njegove državljane. Razkrili so tudi obseg obstoječe odvisnosti od uvoza hrane ali energije. To je spodbudilo pospešitev pobud za neodvisnost in diverzifikacijo.
Izbruh vojne in sankcije, uvedene proti Rusiji, so močno vplivale na makroekonomske razmere v Evropi in svetu, zlasti na energetski in kmetijski trg.
Cene nafte so se takoj po ruski invaziji na Ukrajino dvignile na skoraj 140 dolarjev in dosegle najvišjo raven v 13 letih. V poskusu, da bi zmanjšali prihodke v ruski proračun od trgovine s tem blagom, so se Kanada, ZDA in Združeno kraljestvo odločile uvesti embargo na rusko nafto. Eden od dokazov pomembnosti te odločitve je dejstvo, da je Rusija tretja največja izvoznica nafte za ZDA in Savdsko Arabijo. Prav tako ima ključno vlogo pri stabilizaciji in destabilizaciji svetovnega energetskega trga. Odziv trga na invazijo je bil tako močan, da se je Mednarodna agencija za energijo odločila posredovati in sprostiti 61,00 milijonov sodčkov iz strateških rezerv. Hkrati se je začelo iskanje alternativnih virov oskrbe na evropskih in bližnjevzhodnih trgih.
Na kmetijskem trgu je vojna vzbudila zaskrbljenost glede ravni prehranske varnosti. Navsezadnje je bila Ukrajina ena največjih izvoznikov žita. Po začetku konflikta se je proizvodnja zmanjšala za 29%. Poleg tega so bile razmere zapletene zaradi zaprtja črnomorskih pristanišč (več kot 90% ukrajinskega izvoza je bilo opravljenega po morju). Omejena ponudba žit je privedla do zvišanja cen na svetovnem trgu in strahu pred valom lakote v državah severne Afrike in Azije.
Za Poljsko je bila posledica ruske agresije na Ukrajino potreba po pridružitvi ustvarjanju alternativnih prometnih poti in povečanju njenega deleža v trgovini z žitom na svetovnem trgu.
Odprtje meja za prevoz ukrajinskega žita je povzročilo konflikt na Poljskem zaradi težav pri izvajanju procesa sprejemanja in nadaljnjega izvoza ukrajinskih kmetijskih proizvodov. Časovne omejitve in obseg pretovarjanja so ustvarili tveganje nepravilnega nadzora nad prevozom. Del ukrajinskega žita je ostal na Poljskem, kar je vplivalo na povečanje ponudbe in raven cen. Protesti poljskih proizvajalcev in inšpekcijski pregledi so pokazali na razliko v kakovosti žita. Na koncu so Poljska in druge države EU uvedle embargo na dobavo ukrajinskega žita, kar je povzročilo proteste Ukrajine, ki je iskala nove trge za svoje izdelke.
Vojna je poudarila neizprosno stopnjo odvisnosti držav od oskrbe ne le z energetskimi viri, ampak tudi s hrano. Poleg tega je pokazala močno polarizacijo političnih interesov v regiji in zagotovila priložnost za reformo obstoječega svetovnega reda. Dolgotrajni konflikti podaljšujejo družbene, gospodarske in politične spremembe in vse bolj kažejo, da je svet na razpotju. Pred nami je odločitev o tem, kakšna bo prihodnost v gospodarskih odnosih, saj sedanji red ne ustreza državam v razvoju, zlasti tistim, ki so ga oblikovale do zdaj.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Izvirni naslov članka: Wojna w Ukrainie to szansa dla Polski
Projekt sofinancirajo vlade Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške prek Višegrajskega sklada v okviru Višegrajskih sredstev. Poslanstvo fundacije je promovirati idejo trajnostnega regionalnega sodelovanja v Srednji Evropi.
