V soboto, 18. januarja, so v bližini spomenika Tarasu Ševčenku v središču Lviva sorodniki vojnih ujetnikov in pogrešanih oseb organizirali shod pod sloganom “Vrnite vse”. Dogodka je sodelovalo več sto ljudi. V središču trga so sorodniki vojske namestili prazne stole, na katerih so visele vojaške uniforme, pa tudi znake z napisi, ki pozivajo branilce, naj se vrnejo domov. Organizatorji opomina so bili sorodniki vojske iz 24. in 63. ločene mehanizirane brigade. Dogodek je potekal pod sloganom “Bring Everyone Back”.
“Vsak dan mi, sorodniki pogrešanih, čakamo na klic, da je naš sin ali mož živ, vendar telefon molči. To traja tedne, mesece in celo leta. Najhujše je, ko vas pokličejo in rečejo, da je pregled DNK,” je povedala Halyna, žena pogrešanega vojaka Ihorja Hvozda.
Akcijski opomnik vojnih ujetnikov v središču Lvova.
Halyna Hvozd poudarja, da je na dogodek prišla ne le v imenu svojega moža, ampak tudi v imenu vseh zapornikov in pogrešanih vojakov. Pozvala je, naj ne pozabite na tiste, ki so umrli pri obrambi svoje domovine.
“Želim se spomniti tistih, ki so največ darovali – darovali so svoje življenje za Ukrajino. Prosim vse, da se spomnijo tistih, ki niso več tam, in pomagajo tistim, ki jim še vedno lahko pomagamo. Da se kasneje ne bi sramovali, da jih nismo mogli rešiti: nismo jih mogli pravočasno vrniti, nismo jih mogli najti, nismo jih mogli dostojanstveno pokopati,” je dejala Halyna Hvozd.
Olga Pasteur je žena pogrešanega vojaka 46. jurišne brigade. Že več kot dve leti ni vedela, kje je njen mož.
“736 dni je dve leti in pet dni. To je koledar moje družine, ki teče od januarja 2023 od trenutka, ko je moj mož prenehal stopati v stik. Takšen izračun opravi vsaka družina, ki je prisotna tukaj. Vedeti, da je vaša ljubljena oseba v ujetništvu, tudi če informacije ne potrdi Rdeči križ, je veliko razkošje po življenju v neznanem. Poleg tega je pokop ljubljene osebe tudi razkošje. Pregledujemo vse možne sezname zapornikov in fotografije mrtvih v upanju, da bomo našli vsaj nekaj informacij,” je dejala Olha Pasteur.
Ženska je poudarila, da so takšna dejanja potrebna za ohranitev spomina na branilce, prav tako pa je pozvala državljane, naj se ne bojijo solz sorodnikov vojnih ujetnikov in pogrešanih oseb. Po mnenju Olhe Pasteur se ne smete bati pokazati podpore in se pridružiti ukrepom.
Otroci med akcijo v soboto, 18. januarja 2025.
Na akcijo je prišla tudi Daria Bondar, žena pogrešanega vojaka. Opozorila je, da številna izginotja vojakov skupne jurišne brigade nacionalne policije “Lyut” v bitkah za Bohdanivko, Kurdjumivko, Kliščiivko in Toretsk ostajajo izven pozornosti javnosti.
“Prisiljeni smo se sami boriti za pozornost do usode naših sorodnikov. Tukaj smo, da vas spomnimo: vsaka pogrešana oseba ni statistika ali številka v poročilih. To je otrok, oče, mož, brat. Ne molčite, izgovorite njihova imena, pišite o njihovi usodi. Podpirajte družine, ki vsak dan čakajo tudi na najmanjše novice. Policisti jurišne brigade “Lyut” za nas niso izginili, ker se spominjamo vseh. Vsako zgodbo je treba slišati. To je potrebno ne samo zame kot vojaška žena, ne samo njihove družine, ampak bi ga morala potrebovati celotna država,” je dejala Daria Bondar.
Dodati je treba, da bo naslednja spominska akcija za vojne ujetnike potekala pred Ševčenkovim spomenikom v nedeljo, 19. januarja, ob 13.00 uri. Organizirajo ga družine vojske garnizona Mariupol.
Spomnimo se, da je zadnja izmenjava vojnih ujetnikov potekala 15. januarja 2025. Nato se je v Ukrajino vrnilo 25 hudo bolnih in ranjenih vojakov, vključno z branilci Mariupola in borci, ki so se borili v Donecku, Harkovu, Zaporožju in Hersonu. Zlasti dva branilca iz Lvovske regije sta se vrnila domov – mejni stražar Vasyl Tsishkevych in marinec Oleh Khomich.
