V tretjem četrtletju leta 2024 so Ukrajinci v tem obdobju prečkali poljsko mejo več kot 5 milijonov krat in porabili več kot 2 milijardi zlotov, 20 milijard UAH. O tem Poročali Generalni statistični urad Poljske (GUS).
Skupno so bile meje Poljske v tretjem četrtletju leta 2024 (od julija do septembra) prečkane 45,79 milijona krat – 5,3 milijona krat so jih prečkali ukrajinski državljani. Opozoriti je treba, da se je število prehodov poljske meje s strani Ukrajincev zmanjšalo v primerjavi z istim obdobjem leta 2023 – takrat so mejni policisti zabeležili 5,6 milijona prehodov.
Od tretjega četrtletja leta 2024 je na Poljskem že dolgo približno 2 milijona Ukrajincev, promet na poljsko-ukrajinski meji pa se vrača na rezultate iz let 2018-2019 – pred pandemijo Covid-19.
Ukrajinci na Poljskem so samo v tretjem četrtletju lanskega leta porabili 2.2 milijarde PLN – 22.34 milijarde UAH po menjalnem tečaju 4. januarja 2025. Opozoriti je treba, da ta raven porabe ustreza kazalnikom 2018–2019, vendar je nekajkrat višja kot leta 2020 – potem so Ukrajinci zaradi pandemije na Poljskem porabili le 388 milijonov PLN – skoraj 4 milijarde UAH.
Skupaj so v tretjem četrtletju 2024 izdatki vseh tujcev na Poljskem znašali 14,3 milijarde PLN (145,22 milijarde UAH), kar je 6,3% več kot v istem obdobju leta 2023. Večina stroškov pade na tiste, ki prečkajo mejo z Nemčijo (50,7%), Ukrajina je na drugem mestu po stroških (21,2%). Največ denarja so porabili tudi ljudje, ki so prečkali meje iz:
- Češka (13,4 %)
- Slovaška (8 %)
- Litva (4,5 %)
- Belorusija (1,8 %)
- Rusija (0,4 %)
Mimogrede, po podatkih poljskega zavoda za socialno zavarovanje od septembra 2024 ukrajinski delavci ostajajo največja skupina tujcev, ki delajo na poljskem trgu dela – na Poljskem dela več kot 779 tisoč ljudi. Ukrajinci. Opozoriti je treba, da med vsemi tujci na Poljskem Ukrajinci predstavljajo tri četrtine.
Vendar pa ukrajinske delavce vse bolj nadomeščajo priseljenci iz azijskih in južnoameriških držav. To je posledica odliva ukrajinske delovne sile v druge evropske države v iskanju bolje plačanega dela.
