Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) iz leta 1968 je ena najpomembnejših in najcelovitejših pogodb človeštva, ki jo je podpisalo 191 držav. Skupaj s podobnimi konvencijami o kemičnem in biološkem orožju tvori svetovni režim za neširjenje orožja za množično uničevanje. Vendar pa je od leta 2014 režim neširjenja orožja prevzel nenavadno novo razlago zaradi ruske priključitve ukrajinskih ozemelj in genocidne politike Moskve v Ukrajini.
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) Rusiji kot uradni jedrski sili omogoča gradnjo in nakup jedrskih bojnih glav. Hkrati NPT neposredno prepoveduje Ukrajini kot uradni nejedrski državi, da stori enako. Ukrajinski nejedrski zavezniki – od Kanade na zahodu do Japonske na vzhodu – so prav tako vezani na NPT ter konvencije o kemičnem in biološkem orožju, ki imajo status povsem konvencionalnih vojaških držav. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja v preteklosti ni dovoljevala Ukrajini, da bi se odvrnila in se danes branila pred uradno jedrsko državo, Rusijo.
Budimpeštanski memorandum iz leta 1994 kot priloga k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja
Še bolj presenetljivo je, da je v zgodnjih 1990-ih mlada postsovjetska ukrajinska država imela tretji največji arzenal jedrskih bojnih glav na svetu – zapuščino Sovjetske zveze, ki je propadla avgusta in decembra 1991. Takoj po osamosvojitvi Ukrajine je število njenega jedrskega orožja za kratek čas preseglo vsoto orožja za množično uničevanje Kitajske, Francije in Združenega kraljestva skupaj. Na zadnjem vrhu Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, preden je postala OVSE, so decembra 1994 v madžarski prestolnici Ruska federacija (Rusija), Združene države Amerike (ZDA) in Združeno kraljestvo (Velika Britanija) z Ukrajino podpisale usodni “Memorandum o varnostnem zagotovilu v zvezi s pristopom Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja”. Kratek dokument, ki je postal znan kot Budimpeštanski memorandum, je podvajal dve podobni deklaraciji, posebej zasnovani za postsovjetske države, ki imajo v lasti del jedrskega arzenala nekdanje ZSSR – Ukrajino, Belorusijo in Kazahstan. Moskva, Washington in London so kot tako imenovane »depozitne vlade« NPT leta 1994 postale poroki za meje teh treh nekdanjih ruskih kolonij in sovjetskih republik in tako ostajajo še danes. Zgodbo o odločitvi Ukrajine, da opusti sovjetsko jedrsko zapuščino, je pred kratkim mojstrsko opisala harvardska politologinja, specializirana za jedrska vprašanja, Mariana Budzherin, v svoji knjigi “Dedovanje bombe: Razpad ZSSR in jedrska razorožitev Ukrajine” (Johns Hopkins University Press 2022), ki je prejela številne nagrade.
Rusija je začela kršiti Budimpeštanski memorandum in logiko NPT še pred začetkom vojne z Ukrajino in okupacijo Krima februarja 2014. Na primer, leta 2003 je poskušal kršiti ozemlje in mejo Ukrajine z izvajanjem enostranskega in na koncu neuspešnega infrastrukturnega projekta s poskusom zavzetja ukrajinskega otoka Tuzla v Kerški ožini v Črnem morju. Deset let kasneje je Moskva poskušala preprečiti Kijevu, da bi sklenil že parafiran pridružitveni sporazum z Evropsko unijo. V letu 2013 je izvajal močan gospodarski in politični pritisk na Kijev – vedenje, ki je izrecno prepovedano s 3. členom Budimpeštanskega memoranduma.
Od februarja 2014 Rusija vse bolj neusmiljeno napada Ukrajino z vojaškimi in nevojaškimi sredstvi ter rednimi in neregularnimi enotami. Hkrati brezsramno in demonstrativno krši varnostna jamstva, ki jih je Kijevu zagotovil Budimpeštanski memorandum iz leta 1994. Zato dejanja Moskve vse bolj nasprotujejo in celo prečrtajo logiko režima neširjenja jedrskega orožja, ki velja od leta 1970.
Kako je Moskva obrnila NPT na glavo
Pogodba o neširjenju jedrskega orožja je danes – skupaj s podobnimi konvencijami o biološkem in kemičnem orožju – osrednji element globalnega varnostnega režima, ki so ga ZN vzpostavili po letu 1945. Kot naslednica ZSSR, ustanovna država in depozitar NPT ter neposredni porok za nedotakljivost ukrajinskih meja v Budimpeštanskem memorandumu je Rusija postavila cilj režima neširjenja jedrskega orožja na glavo, saj je dovoljenje NPT za posedovanje jedrskega orožja Moskvi pomagalo sprožiti ekspanzionistično in genocidno vojno proti Ukrajini. Prepoved Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v Ukrajini pa je Kijevu od leta 2014 preprečila, da bi učinkovito odvračal in se branil pred ruskim napadom.
NPT je Moskvi omogočila, da grozi ne le Ukrajini, ampak tudi njenim zaveznikom (zlasti tistim, ki nimajo jedrskega orožja) z jedrskim uničenjem, če bodo še naprej podpirali ukrajinski odpor proti nesramni ozemeljski širitvi Rusije in nadaljnjemu terorju proti civilistom. Dovoljenje NPT za rusko posedovanje jedrskega orožja je bilo v preteklosti (in bo v bližnji prihodnosti)Učinek odvračanja od vojaške podpore Ukrajini s strani držav, ki spoštujejo mednarodno pravo. Ta upočasnitev velja tako za zagotavljanje nekaterih posebej učinkovitih konvencionalnih vojaških tehnologij Ukrajini, kot so nemške manevrirne rakete TAURUS, kot tudi za napotitev zavezniških enot na ukrajinskih tleh, ne glede na to, ali jih podpirajo Nato, Evropska unija ali posebna koalicija Ukrajini prijaznih držav.
Če bi Kijev leta 2014 posedoval jedrsko orožje, Rusija najverjetneje ne bi napadla Ukrajine in tvegala izbris celotnih ruskih mest zaradi ukrajinskega jedrskega odziva – kot se je avgusta 1945 zgodilo s Hirošimo in Nagasakijem. Po drugi strani pa, če Moskva leta 2014 ne bi imela jedrskega orožja, bi zahodni zavezniki Ukrajine verjetno hitro priskočili na pomoč Kijevu. Koalicija voljnih ljudi bi v letih 2014-2015 verjetno osvobodila nezakonito priključen Krimski polotok in zasedene dele Donbasa, tako kot je koalicija pod vodstvom ZDA leta 1991 osvobodila Kuvajt, ki ga je Irak okupiral in priključil leto prej. Tako so načela, določena s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, prispevala k začetku ruske ozemeljske širitve in genocidne vojne leta 2014 ter k poznejšo nenaklonjenosti mednarodne skupnosti, da odločno ustavi začetno zaseg ozemelj Moskve in prepreči nadaljnjo rusko širitev in genocid v Ukrajini.
Sklepi in priporočila politike
Režim neširjenja jedrskega orožja je začel veljati leta 1970. Od takrat je pridobil svojo legitimnost kot obsežen sporazum, ki pomaga omejiti nastanek in stopnjevanje vojn ter preprečiti uporabo jedrskega orožja v ekspanzionistične namene. Danes pa to vodi do zelo različnih posledic zaradi vojne za uničenje, ki jo je sprožila Rusija, in zasega ozemlja Ukrajine, ki je država podpisnica Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Zato sta delovanje in prihodnost Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja tesno povezana s potekom, izidom in posledicami rusko-ukrajinske vojne. Glede na izjemen pomen ohranjanja režima neširjenja orožja za človeštvo lahko tistim, ki se ukvarjajo z njegovo zaščito, priporočimo naslednjih šest področij politike:
1. Vse države podpisnice NPT, ki imajo interes za ohranitev NPT, bi morale po svojih najboljših močeh zagotoviti nejedrski Ukrajini vojaško in nevojaško podporo, da bi Kijevu omogočile prepričljivo zmago na bojišču in osvoboditev ozemelj, ki jih je Rusija trenutno nezakonito zasedla.
2. Vse države podpisnice NPT, ki želijo braniti njena načela, bi morale zahtevati, da Moskva nemudoma preneha z grožnjami jedrske eskalacije in opozoriti Rusijo in njene zaveznike, da bi takšno stopnjevanje sprožilo močan vojaški in nevojaški protiodziv z njihove strani.
3. Vse države podpisnice NPT, ki skrbijo za njeno ohranitev, bi morale učinkovito sankcionirati in javno obsoditi jedrsko Rusijo, dokler bo še naprej vodila ekspanzionistično vojno na ozemlju nejedrske Ukrajine.
4. Vse države podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki imajo interes za njeno ohranitev, morajo vztrajati pri pravičnem miru za Ukrajino, vključno s popolno ponovno vzpostavitvijo njene ozemeljske nedotakljivosti, popolno ohranitvijo njene nacionalne suverenosti, popolno vrnitvijo vseh vojnih ujetnikov in izgnanih civilistov, vključno z otroki, ter polno odškodnino za uničenje Ukrajine s plačilom ruskih odškodnin.
5. Vse nevladne organizacije, podjetja in posamezniki, ki zagovarjajo nadaljevanje režima neširjenja jedrskega orožja, bi morali z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpreti zmago in okrevanje Ukrajine ter javno nasprotovati Rusiji in uvesti sankcije proti njej z vsemi razpoložljivimi orodji.
6 Washington in London kot depozitni državi Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1968 in podpisnici Budimpeštanskega memoranduma iz leta 1994 imata posebno odgovornost do Kijeva. Zato bi morale ZDA in Velika Britanija predlagati, da se njihova 30-letna varnostna jamstva Ukrajini spremenijo v pakt o medsebojni pomoči. Tristransko polnopravno vojaško zavezništvo bo zaščitilo Ukrajino, dokler ne postane članica Nata, mednarodni skupnosti pa bo omogočilo, da izkoristi naraščajoče vojaško znanje in vire Ukrajine. Vse druge podpisnice Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja bi bilo treba povabiti, da se pridružijo tej tristranski obrambni pogodbi in tako prispevajo k podpori logike režima neširjenja jedrskega orožja.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Izvirni naslov članka: Moskwa podkopuje reżim nierozprzestrzeniania broni jądrowej
