Končanje vojne v enem dnevu je obljuba, ki se je ameriški predsedniški kandidat iz republikanske stranke Donald Trump spominjal Ukrajincem. Pozoren bralec se lahko spomni podobne izjave Trumpa o Severni Koreji. Leta 2018 je takratni ameriški predsednik dejal, da bi lahko vprašanje Severne Koreje rešil z enim pogovorom s Kim Jong-unom. In takšen Pogovor se je res zgodil – v Singapurju 12. junija 2018. Se je kaj spremenilo? Trump se je morda izognil večji krizi s Severno Korejo, vendar nikoli ni mogel preprečiti državi, da bi razvila svoje jedrske in raketne zmogljivosti. Zdaj je peta najmočnejša jedrska sila v Aziji za Kitajsko, Rusijo, Indijo in Pakistanom. Zanimivo je, da je Trump celo načrtoval prejemanje Nobelove nagrade za mir za svoje mirovne akcije, ki jih je njegov predhodnik Barack Obama prejel leta 2009.
“Preden sem prevzel funkcijo, so ljudje mislili, da bomo šli v vojno s Severno Korejo. Predsednik Obama je dejal, da je Severna Koreja naš največji in najnevarnejši problem. To ni več tako – nocoj dobro spi!” Govoril nato Trump.
Za Putina je Ukrajina le sredstvo za dosego cilja
Ni naključje, da smo navedli primer Severne Koreje. Navsezadnje takrat, tako kot danes, izjave Donalda Trumpa niso bile nič drugega kot populizem.
“Rusija sledi ameriški politiki kot jastreb,” je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski novinarjem pred ameriškimi volitvami in odgovoril na vprašanje o pripravljenosti Moskve na pogajanja. “Odvisno je od volitev v ZDA,” je dodal Zelenski.
V Ukrajini se je pričakovalo, da bodo ZDA v primeru izvolitve Kamale Harris kljub nekaterim razlikam, kot so zamude pri dobavah in prepoved uporabe zahodnega orožja za napad globoko v Rusijo, nadaljevale s proukrajinsko politiko Bidenove administracije.
Medtem je Donald Trump, ki je zavzel radikalno drugačno stališče, predlagal, da bo prenehal podpirati vojna prizadevanja Kijeva, in dejal, da lahko vojno reši “v enem dnevu”. Pogoji mirovnega načrta, Ponuja njegov podpredsedniški kandidat J.D. Vance je presenetljivo podoben Putinovemu seznamu želja, da opusti članstvo v Natu in ustvari demilitarizirano območje v Ukrajini.
Volodimir Zelenski in Donald Trump med srečanjem v New Yorku 27. septembra 2024. Foto: Doug Mills / The New York Times
Ameriška politika je na razpotju, vendar to ne bo nujno vodilo do prelomnice v mirovnih pogajanjih, pravijo analitiki. To je mogoče razložiti z dejstvom, da nič ne kaže na to, da je Rusija pripravljena sedeti za pogajalsko mizo, ne glede na to, kdo konča v Beli hiši.
“Kaj Trump misli, kaj lahko stori, kakšen vzvod ima, na tej točki ni jasno, vendar mislim, da to ni hiter proces,” je dejal Thomas Graham, strokovnjak za rusko zunanjo politiko in častni član Sveta za zunanje odnose.
Vendar pa obstaja en dejavnik, ki bo zagotovo vplival na spremembe na bojišču – zmanjšanje ameriške pomoči, pravijo zahodni strokovnjaki.
“Pod vsakim potencialnim predsednikom bo Putin poskušal izkoristiti tisto, kar vidi kot politično disfunkcijo v ZDA, pa tudi ‘razpoke v zahodni enotnosti’,” je dejal Graham v intervjuju za CNN.
Te razpoke se lahko med drugim pojavijo zaradi zmanjšanja ameriške pomoči s strani Trumpove administracije in zmanjšane vloge ZDA v Natu ali razkola v ameriškem kongresu. Finančni pritisk na evropske zaveznike prav tako igra vlogo, kot tudi razkol v Natu s proruskimi voditelji v državah članicah, kot sta Madžarska in Slovaška.
“V odsotnosti enotnosti Zahoda, v odsotnosti jasnega dokaza, da imata Zahod in Ukrajina skupno vizijo o tem, kaj poskušata doseči … ni razloga, da bi Putin ponovno razmislil, kaj trenutno počne v Ukrajini,” je dodal Graham.
Razsežnost vojne je prav tako prevelika za preprosta pogajanja med Moskvo in Kijevom, pravijo strokovnjaki. Trdijo, da je to veliko širši konflikt med Rusijo in Zahodom.
Za Putina je “Ukrajina le sredstvo za dosego cilja, cilj pa je še bolj omejiti vpliv ZDA v mednarodnih zadevah,” je dejal John Lough, sodelavec pri programu za Rusijo in Evrazijo pri londonskem možganskem trustu Chatham House.
“Ko mu Trumpovi svetovalci razložijo, kaj se v resnici dogaja in dejstvo, da je Kitajska odigrala ključno vlogo v podporo sposobnosti Rusije, da še naprej vodi to vojno … morda bo nenadoma zelo močno začutil, da s Putinom ne ravna dobro,” je dejal Lough in dodal, da bo Peking sprejel kakršne koli koncesije “kot dodaten dokaz šibkosti ZDA”.
Toda tudi če se bo ameriška politika podpore Ukrajini nadaljevala po sedanji poti, se zdi, da zahodni zavezniki Kijeva niso pripravljeni zagotoviti potrebne ravni sredstev za doseganje večjih zmag na bojišču.
“Verjamem, da se bo to nadaljevalo, morda z manjšo intenzivnostjo, vendar še dolgo časa,” je dodal John Lough iz Chatham House.
Dogovor s Putinom na račun varnosti Ukrajine in Evrope
Član Bundestaga in strokovnjak za zunanjo politiko CDU Norbert Röttgen pričakuje, da bo volilna zmaga Donalda Trumpa resno vplivala na vojno v Ukrajini. Sodeč po Trumpovih predvolilnih izjavah, “najmanj, na kar bi morali biti pripravljeni, je, da po njegovem prevzemu funkcije ameriška pomoč Ukrajini ne bo več zagotovljena. In ni mogoče izključiti, da se bo želel dogovoriti s Putinom.” Dejal Röttgen.
Po njegovem mnenju je sporazum med Trumpom in ruskim predsednikom mogoč le na račun varnosti Ukrajine in s tem na račun varnosti Evrope. Po Trumpovi zmagi tudi Nato ne bo več več to, kar je bil desetletja. “Zato menim, da bi morala evropska varnost s temi volitvami postati evropska. Nemška vlada absolutno ni pripravljena na to,” je dejal Röttgen.
V sedanjih razmerah lahko Trump uspe le pod Putinovimi pogoji. “Nekaj, kar bo Putin potem verjetno prodal kot delno zmago. V nasprotnem primeru ne bo nobenega dogovora,” je prepričan Röttgen. V takih okoliščinah Ukrajina ne bo imela trajne suverenosti. “Rusija jo bo nenehno ogrožala in destabilizirala. To Ukrajini ne daje nobenih resničnih obetov niti na gospodarski, niti na nacionalni ravni niti v smislu pridružitve EU in Natu,” je dejal Röttgen.
Po podatkih analitičnega centra Pogovor, bo pričakovanje, da bo Trump poskušal prepričati strani, da končata vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, verjetno privedlo do povečanih bojev tam, da bi ustvarili tisto, kar različne strani vidijo kot status quo, ki je zanje bolj sprejemljivo. Center meni, da to ne obeta nič dobrega za humanitarno krizo, ki se že pripravlja v obeh regijah.
Stopnjevanje spopadov v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter napetosti v Aziji bi lahko poslabšalo tudi odnose med ZDA in njihovimi zavezniki v vseh treh regijah. V Evropi se bojijo, da bi se Trump lahko dogovoril z Rusijo prek zaveznikov EU in Nata in jim zagrozil, da se bodo umaknili.
To bi spodkopalo dolgoživost kakršnega koli ukrajinskega (ali širšega evropskega) sporazuma z Moskvo. Razmeroma obžalovanja vredno stanje evropskih obrambnih zmogljivosti in vse manjša verodostojnost ameriškega jedrskega dežnika bi Putina spodbudila k nadaljnjemu napredovanju svojih imperialnih ambicij, ko bo dosegel dogovor s Trumpom.
“Razpoloženje v Kijevu je bilo v sredo mračno, a odločno”
Kljub dejstvu, da je ukrajinska vlada med ameriško volilno kampanjo večkrat vztrajala pri dvostrankarski podpori v Washingtonu, je bilo očitno, da so možnosti za Trumpovo zmago obremenile Kijev, piše Politico v uvodniku o pričakovanjih od ameriških volitev.
Trumpova republikanska stranka je bila tista, ki je več kot devet mesecev od oktobra 2023 do aprila 2024 blokirala pomoč Ukrajini, zaradi česar je Kijev izčrpal svoj vojni proračun in izgubil nekaj svojih najsposobnejših borcev. “Razpoloženje v Kijevu je bilo v sredo mračno, a odločno,” pravijo opazovalci.
Tymofij Mylovanov, predsednik Kijevske ekonomske šole, je zapisal v Fejsbuk“Živimo v Trumpovem svetu. Bitcoin je dosegel najvišjo vrednost vseh časov. Dvigniti bi se morale tudi ukrajinske evroobveznice. Trg čaka na konec vojne v Ukrajini. Pod kakšnimi pogoji? In ali bo delovalo? Videli bomo, vendar sem zelo skeptičen, da se bo vojna hitro končala, v 24 urah, kot je obljubil Trump. Vsekakor ne bo dolgočasno.”
