20. oktobra se bo Moldavija odločila o svoji proevropski prihodnosti. Na predsedniških volitvah je ponovna izvolitev Maie Sandu povsem gotova. Centralna volilna komisija ni registrirala prednostnega kandidata Rusije, drugi proruski kandidati pa ostajajo razdeljeni. Istočasno bo potekal referendum o vključitvi vključevanja v Evropsko unijo v ustavo kot strateškega cilja Moldavije. Verjeten izid bo okrepil predsedniško Stranko za akcijo in solidarnost (PAS) pred parlamentarnimi volitvami naslednje leto.
Sandujeve možnosti za ponovno izvolitev
Ob koncu svojega prvega mandata Maia Sandu kljub formalno omejenim pooblastilom predsedstva dejansko vodi Stranko za akcijo in solidarnost (PAS), ki ima večino v parlamentu in nadzoruje kabinet ministrov Dorina Receana. Predvolilne ankete kažejo, da je favoritka za prihajajoče volitve – po septembrskih anketah bo v prvem krogu verjetno dobila 25-36% glasov, v drugem krogu pa bo zlahka premagala katerega koli kandidata.
V očeh javnosti je sedanji predsednik postal osebni porok za uresničitev proevropskih prizadevanj Moldavije. Paradoksalno je to olajšala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022. Spremenila je odnos večine voditeljev EU, ki so prej verjeli, da lahko v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji vsaka evropska država zaprosi za članstvo, hkrati pa je jasno pokazala, da v bližnji prihodnosti ni upanja za takšno možnost. Zato je Moldavija marca zaprosila za članstvo, junija 2022 je dobila status kandidatke, decembra 2023 pa so se voditelji EU odločili začeti pogajanja. Sandujevo podobo in proevropsko čustvo so okrepili obiski voditeljev Evropske unije v Kišinjevu, ki potekajo od konca poletja in s seboj prinašajo ne le obljube o pristopu, temveč tudi sredstva za podporo reformam – zlasti 10. oktobra je Ursula von der Leyen napovedala dodelitev 1,8 milijarde evrov naložb za gospodarsko rast in javne storitve v Moldaviji.
Sandu in PAS popolnoma prevladujeta v prozahodnem segmentu politične scene in vse druge skupine potisneta na rob. Posledično lahko tudi neodvisni kandidat Andrej Năstase, ki kritizira trenutnega predsednika in vlado zaradi napačnih ocen, nekdanji vodja Platforme Dostojanstvo in resnica, s katero je PAS prej oblikoval volilno koalicijo, računa na 0,5-3,5-odstotno podporo na volitvah. Ion Ceban, priljubljeni župan Kišinjeva, ki je kljub temu, da je proevropski politik, skeptičen do Sandu in nagovarja levosredinske volivce, zlasti rusko govoreče, si ni upal začeti kampanje.
Sandu je napovedala, da bo njena prednostna naloga še naprej boj proti korupciji in izboljšanje blaginje Moldavcev s pospešenim gospodarskim razvojem in naložbami v prometno infrastrukturo, bolnišnice, šole in skupnostne centre. Zagotavlja, da bo do leta 2030 minimalna pokojnina v Moldaviji enakovredna 171 evrov, minimalna plača bo 520 evrov, povprečje pa bo 1300 evrov. Predsednik poudarja, da bo samo članstvo v EU zagotovilo gospodarski razvoj države ter njeno stabilnost in varnost. To je odgovor na prorusko pripoved, da bo evropsko povezovanje pripeljalo do vpletenosti Moldavije v vojno z Rusijo. Sandu, ki se bori proti propagandi in dezinformacijam, se osredotoča tudi na rusko govoreče (približno 14%) prebivalce Moldavije, pri čemer daje intervjuje medijem v ruščini.
Nepremostljive težave
Receanova vlada pravi, da je njen cilj članstvo v EU do leta 2030, čeprav je tudi veliko bolje pripravljena Poljska potrebovala pet let za pristopna pogajanja. Medtem reforme v Moldaviji napredujejo počasneje, kot pričakuje javnost. Strukturna šibkost institucij ostaja problem, saj nekatera ministrstva zaposlujejo komaj nekaj deset ljudi. Nizke plače povečujejo ranljivost za korupcijo in odvračajo strokovnjake od dela v javnem sektorju. Poseben izziv je reforma pravosodnega sistema, ki se sooča z odporom sodne in tožilske skupnosti, kar je ključni pogoj za učinkovit boj proti korupciji. Pomanjkanje osupljivega uspeha v boju proti korupciji in oligarhičnemu sistemu je glavni predmet Sandujeve kritike v trenutni kampanji.
Razmere še poslabšuje neučinkovitost gospodarstva: BDP bo leta 2024 dosegel le 94,8% ravni iz leta 1991, zadnjega leta obstoja ZSSR, prebivalstvo pa se je od takrat zmanjšalo za tretjino. Poskusi PAS, da bi oživili gospodarstvo, kar bi prispevalo k rasti blaginje, so bili ohromljeni zaradi ruskih dejanj. Z začetkom ogrevalne sezone 2021 je Moskva enostransko prekinila dobavo plina Moldaviji, kar je povzročilo energetsko krizo in socialne nemire. Dodatne izzive za gospodarstvo je povzročila ruska invazija na Ukrajino. PAS je iz tega prišel z malo krvi in celo okrepil odpornost države na ruski vpliv. Vendar je to vplivalo na denarnice državljanov: realne plače so se med letoma 2021 in 2023 povečale le za 0,2 %.
Referendum o pridružitvi EU
Vzporedno s predsedniškimi volitvami bo potekal referendum, ki ga je Sandu napovedal decembra 2023. Javnost se bo odločila, ali bo v preambulo ustave vključila »evropsko identiteto naroda«, povezovanje z Evropsko unijo kot prednostni cilj Moldavije in dodajanje poglavja, ki opredeljuje postopek za sprejetje pogodbe o pristopu k EU. Po mnenju Sanduja to ne bi smelo biti le izraz teženj ljudi, temveč tudi resnično jamstvo za ohranitev proevropske smeri države, tudi če proruske stranke pridejo na oblast.
Dejansko bi moral proevropski izid referenduma služiti kot argument oblastem v pogajanjih z Zahodom, od podpore katerih ni odvisen le potek reform, ampak tudi sposobnost preživetja moldavskega gospodarstva. Prav tako bo služil mobilizaciji volivcev pred parlamentarnimi volitvami poleti 2025, saj po trenutnih anketah, čeprav jih PAS zmaga kot največja stranka, ne bo več pridobil neodvisne večine in lahko prepusti oblast proruskim skupinam. Nobena ustavna določba ne bo zagotovila resnično proevropske poti in reform v takih razmerah. To so jasno pokazale vlade, ki so jih oblikovali Stranka komunistov in predsednik Vladimir Voronin v letih 2001-2009, Zavezništvo za evropsko povezovanje v letih 2009-2016 in končno oligarh Vlad Plahotniuc v letih 2016-2019. Vsi, ki so se skrivali za praznimi floskulami, so izrazili željo, da bi se približali EU, v resnici pa so si prisvojili državo in okrepili oligarhični in skorumpirani sistem.
Moldavske volilne agencije, osredotočene na predsedniške volitve, običajno niti ne postavljajo vprašanja referenduma. Izjemoma je iData to storil sredi septembra. Po raziskavi bi 46% državljanov podprlo spremembe ustave, 39% pa bi ji nasprotovalo. Poleg Sanduja in PAS so se kampanji za proevropsko izbiro pridružile tudi majhne stranke. Edina večja skupina je zunajparlamentarno Nacionalno alternativno gibanje (RNA) župana Kišinjeva Iona Cebana. Apelira na levosredinske volivce, ki so skeptični do Sanduja, pa tudi na rusko govoreče volivce, v upanju, da mu bo to pomagalo okrepiti stranko in premagati 5-odstotno mejo na volitvah prihodnje leto. To bi RNA omogočilo, da postane edina skupina, s katero bi PAS lahko razmišljala o oblikovanju koalicije, če bi želela ostati v vladi.
Proruski nasprotniki evropske integracije so oklevali med pozivom k bojkotu in glasovanjem proti ustavnim spremembam, zato so okrepili svojo dezinformacijsko kampanjo. Trdijo, da lahko Moldavija vzpostavi prijateljske odnose z Rusijo in pridobi dostop do svojih trgov in poceni plina. Hkrati obtožujejo vlado, Sandu in PAS, ki jih podpira Evropska unija, da so dovolili invazijo skupnosti LGBT+, Romunijo in vojno z Rusijo. Moldavska pravoslavna cerkev, ki je podrejena moskovskemu patriarhatu in ki ji pripada večina Moldavcev, prav tako igra vlogo v tej pripovedi. Njeni duhovniki opozarjajo, da bo Sandu državo pripeljala do moralne korupcije in po zgledu Ukrajine poskušala razstaviti pravoslavne cerkvene strukture.
Proruski, vendar razdeljeni
Čeprav je proruska opozicija močna, se ji ni uspelo združiti in je imenovala več kandidatov. To ni le posledica ambicij in dolgoletnih sovraštva, ampak tudi pomanjkanja nedvoumne podpore temu ali tistemu kandidatu iz Moskve. Morda je ta odnos posledica pričakovanja, da nihče nima možnosti v konkurenci s Sandujem, zato ni smiselno zapravljati energije in virov ter poleg tega tvegati sramoten poraz. Rusija lahko na te volitve gleda kot na preizkus različnih strategij, vključno z uporabo proruske pripovedi različnih stopenj intenzivnosti. Seveda to ne pomeni, da Moskva samo opazuje. Še naprej seje propagando in dezinformacije prek tiskovne predstavnice zunanjega ministrstva Marije Zaharove, drobnih vohunov in internetnih trolov. Moldavske službe blokirajo vse več spletnih strani, vendar je to še vedno boj proti vetrnicam.
Vasile Bolea, ki bi lahko postal glavni favorit Rusije, ni smel sodelovati na volitvah. Moldavska centralna volilna komisija je zavrnila registracijo njegovega volilnega bloka Pobeda in ga obtožila finančnih nepravilnosti in formalnih napak. Bolea je še vedno poskušal zaobiti zakon in kandidirati kot neodvisni kandidat, čeprav je pripadal stranki Revival (Renaştere), ki je skupaj s stranko Shor (prepovedana v Moldaviji) in Alternativnimi in reševalnimi silami Moldavije del bloka. Njegova ustanovitev, tako kot nominacija Bolee, je bila del političnega gledališča, ki ga je režirala Moskvain Ilan Shor, ki mu grozi 15-letna zaporna kazen v domovini, ker je leta 2014 organiziral škandal v višini milijard dolarjev kraje iz moldavskega bančnega sistema. Šor je zdaj glavni dobavitelj ruske propagande in dezinformacij v Moldaviji, ki v ta namen uporablja elektronske medije. Po navedbah moldavskih služb je ustvaril mrežo kurirjev, ki iz Rusije prinašajo denar za nezakonito financiranje njegove stranke in množično kupujejo glasove na prihajajočih volitvah. Napovedal je, da bo na predvečer volitev prek Telegram messengerja obvestil ljudi, za koga naj glasujejo. Po podatkih policije je septembra podkupil okoli 130 tisoč državljanov v višini 15 milijonov dolarjev.
Verjetno bo glavni konkurent (10-12% podpore) uradno neodvisen, vendar ga podpira socialistična stranka Alexandr Stoianoglo. To je nekdanji generalni tožilec, ki je bil odpuščen v Sandujevi dobi zaradi obtožb nezakonitega bogatenja, korupcije in zlorabe moči, ki še niso bile dokazane. Poziva k vrnitvi k “resnični pravičnosti” in neuvrščeni statusu države. Kar zadeva evropsko vprašanje, se izogiba jasnemu odgovoru in po eni strani zagovarja pridružitev EU, po drugi strani pa podaja nesmiselne argumente proti temu. Po mnenju socialistov je nestrankarski strokovnjak in “ljudski kandidat”, ki lahko zbere opozicijo okoli sebe in bo lahko tekmoval s Sandu. Njegova nominacija je najverjetneje pobuda nekdanjega predsednika Igorja Dodona, ki bi bil naravni kandidat za večino proruskih volivcev, vendar se je bal poraza in morebitnega prenosa podpore Moskvi na Šora. Celo komunistična partija, ki v parlamentu tvori enoten blok s socialisti, ni hotela podpreti Stoianogla in je imenovala nekdanjega premierja Vasila Tarleva (2-6% v anketah), ki obljublja reindustrializacijo Moldavije in ohranjanje vzporednih odnosov z EU, Rusijo in Kitajsko.
Vstop Stoianogla v drugi krog volitev ni gotov. Renato Usatii ima tudi primerljive možnosti s 6-13% podporo. Je populistični vodja zunajparlamentarne Naše stranke in nekdanji župan mesta Balti (vsakič je odstopil sredi svojega mandata), priljubljen predvsem na severu države in v zmerno proruskih krogih. Sam Usatii ostaja nezdružljiv sovražnik Dodona. Na predsedniških volitvah leta 2020 je bil tretji (s 17% glasov) in pozval k glasovanju proti Dodonu v drugem krogu, kar je prispevalo k Sandujevi zmagi. Zdaj volivcem obljublja, da bodo združili Moldavce kljub političnim razlikam, nacionalni razvoj pa imenuje njegov edini cilj.
Med sekundarnimi kandidati, ki so naklonjeni Rusiji, sta nekdanja guvernerka tradicionalno proruske avtonomne Gagauzije Irina Vlag, ki skrivnostno izjavlja, da se bo osredotočila na probleme navadnih ljudi, miru in blaginje (lahko računa na 2-6% glasov), in nekdanji socialistični premier Ion Chicu, ki ima 2-4% podpore. Njegova glavna zahteva je povečanje socialnih prejemkov in obnovitev učinkovitih državnih institucij.
Diaspora odloča o vsem
Verjetno bodo rezultati Sandu in proevropskega referenduma veliko boljši, kot kažejo ankete. Vsi moldavski statistični uradi trpijo zaradi strukturnega problema, ki je, da ne morejo doseči diaspore, kar izkrivlja predvolilne volitve. Medtem diaspora šteje več kot milijon ljudi, ki živijo v Italiji, Franciji, Nemčiji, Španiji in Romuniji ter v Združenem kraljestvu in le v majhnem obsegu v Rusiji, v primerjavi z 2,4 milijona Moldavcev, ki živijo v sami Moldaviji (brez Pridnestrja). Diaspora ostaja nedvomno prozahodna: v drugem krogu predsedniških volitev leta 2020 je dobila 15,5 odstotka glasov, od katerih jih je 93 odstotkov podprlo Sanduju. Na letošnjem glasovanju bo odprtih 60 volišč, zlasti v Italiji, 26 v Nemčiji, 20 v Franciji, 17 v Združenem kraljestvu, 16 v Romuniji, 10 na Irskem in le dve v Rusiji (sprva je bilo načrtovanih pet, vendar ministrstvo za zunanje zadeve Moldavije ni moglo ustanoviti takšnega števila komisij).
Predsedniške volitve in ustavni referendum se bodo verjetno končali z jasno zmago proevropske izbire. To bo v veliki meri olajšala moldavska diaspora, ki se je že ustalila v državah EU in se večinoma ne bo nikoli trajno vrnila v Moldavijo. Ko se bo po kampanji prah polegel, bodo moldavske oblasti in navadni državljani imeli vsakodnevno težko, neimpresivno delo za obnovo lastne države. Njegovi rezultati bodo določili napredek Moldavije v pogajanjih in njen morebitni pristop k EU.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Izvirni naslov članka: Trwa wyścig o prezydenturę w Mołdawii
