Rusija je na Kitajskem začela skrivni program za razvoj in proizvodnjo brezpilotnih letal dolgega dosega za uporabo v vojni proti Ukrajini. V sredo, 25. septembra, Poročali Reuters, ki se sklicuje na evropske obveščevalne vire in dokumente ruske obrambne družbe, ki dela na projektu.
Po enem od dokumentov je Iževska elektromehanska tovarna Kupol, hčerinska družba ruskega koncerna Almaz-Antey, s pomočjo lokalnih strokovnjakov razvila in izvedla teste letenja novega modela brezpilotnega letala, imenovanega Harpy-3 (G3). To je navedeno v poročilu, ki ga je Kupol v začetku tega leta poslal ruskemu ministrstvu za obrambo. Podjetje je nato napovedalo, da bi lahko v tovarni na Kitajskem proizvajalo brezpilotna letala, vključno z G3, v velikem obsegu za uporabo v “posebni vojaški operaciji” v Ukrajini.
Opozoriti je treba, da lahko brezpilotni letal G3 leti približno dva tisoč km. km z nosilnostjo 50 kg. Vzorci G3 in drugih modelov kitajskih brezpilotnih letal so bili dostavljeni v Iževsk v Rusiji za nadaljnje testiranje s sodelovanjem kitajskih strokovnjakov.
Po računih je tovarna Kupol prejela sedem kitajskih vojaških brezpilotnih letal, vključno z dvema brezpilotnima letala Harpy-3 (G3). Iževska elektromehanska tovarna Kupol je sporočila, da bo v osmih mesecih podjetje na Kitajskem pripravljeno za proizvodnjo kitajskega napadalnega brezpilotnega letala REM 1 z nosilnostjo 400 kg. Evropski obveščevalni viri so dejali, da bo ta tehnologija podobna ameriškemu brezpilotnemu letalu Reaper.
Dokumenti ne določajo, kje točno na Kitajskem se nahaja tovarna brezpilotnih letal, povezana z ruskimi obrambnimi podjetji, in kdaj bo začela delovati. Vendar pa se bo nahajal na površini 80 hektarjev in bo lahko proizvedel 800 brezpilotnih letal na leto.
Kitajsko zunanje ministrstvo je za Reuters povedalo, da ni seznanjeno s takšnim projektom, in dodalo, da ima država strog nadzor nad izvozom brezpilotnih letal ali brezpilotnih letal. Kupol, Almaz-Antej in rusko ministrstvo za obrambo se niso odzvali na prošnje za komentar.
Pred tem so večkrat poročali, da je Kitajska Rusiji dobavljala blago z dvojno rabo – komponentami, ki se lahko uporabljajo v orožnih sistemih, mikroelektroniki in strojnih orodjih za tanke, z Rusijo pa je delila tudi satelitske posnetke vojaških ciljev. V odgovor je Kitajska zavrnila kakršno koli dobavo orožja stranem v konfliktu v Ukrajini in zagotovila, da strogo nadzoruje izvoz blaga z dvojno rabo.
Tudi ameriški mediji in vladna obveščevalna služba so večkrat izjavili, da Rusija kupuje brezpilotna letala iz Kitajske za vojaško uporabo, zlasti proti Ukrajini. Konec julija je Kitajska napovedala, da bo od 1. septembra prepovedala izvoz vseh civilnih brezpilotnih letal, ki bi se lahko uporabili v vojaške namene ali v terorističnih dejavnostih.
