Če ne bi bilo vojne, bi ta jesen minila v znamenju spominov na dogodke izpred 20 let. Pred natanko dvema desetletjema je v Ukrajini potekala predsedniška kampanja, ki se je spremenila v vrsto dramatičnih dogodkov in se končala z oranžno revolucijo in porazom kandidata iz trenutne vlade v tistem času. Ali, natančneje, kandidat iz industrijskega in finančnega klana iz Donecka in ruskih posebnih služb (obe sili sta imeli svoje interese za zmago Viktorja Janukoviča).
September 2004 je mesec, ko je običajna domnevno predvolilna tekma prenehala biti. V začetku meseca je bil storjen nerešen poskus atentata na glavnega opozicijskega predsedniškega kandidata Viktorja Juščenka. Postalo je jasno, da se je klasični politični boj premaknil v povsem drugačno fazo – fazo, ko se je nenadoma izkazalo, da je boj za oblast lahko ne le težak, ampak tudi krut. Vse to so Ukrajinci videli v celoti devet let kasneje, med naslednjo revolucijo, in potem, leta 2004, se je ta zgodba šele začela.
In imela je vse možnosti, da sledi poti, če ne beloruski ali ruski, potem vsaj v tej smeri. “Neumnost,” bo nekdo rekel, “Janukovič je zmagal na naslednjih volitvah, belorusizacija Ukrajine pa se ni zgodila.” Dejstvo pa je, da so v času predsedovanja Viktorja Juščenka Ukrajinci – tako navadni državljani kot politične sile – občutili okus svobode, razumeli, kako se boriti za svoje pravice. Zato tudi zaporna kazen takratne voditeljice opozicije Julije Timošenko ni mogla uničiti prizadevanj ukrajinske družbe po boljšem življenju, demokraciji in navsezadnje po Evropi.
Janukovičeva zmaga leta 2004, ko se je kristalizirala – z zastrupitvijo glavnega opozicijca, popolno »brezpravje« na voliščih in pred njimi (spomnimo se le Juščenkovega obiska v Donecku oktobra, ki je bil leta 2003 še razmeroma miren), delitev Ukrajincev na tri vrste (kar so, kot je kasneje postalo znano, storili prokremeljski politični tehnologi iz Rusije) – lahko privedla do vzpostavitve pravega avtoritarnega režima, kakršnega je Putin. Takrat je že uspešno gradil svojo vertikalo moči, uničil parlamentarno opozicijo in diskreditiral ulično opozicijo.
Kaj bi se zgodilo potem? Odgovor na to je dal sam Putin v svojem zloglasnem govoru v Münchnu leta 2007. Kremeljski diktator je pred svetom prenehal skrivati svojo željo po obnovi imperija, vsaj v obsegu sovjetske dobe – tako da je skoraj polovica Evrope pod nadzorom Kremlja. In kako je bil nekdanji polkovnik FSB pripravljen uresničiti to željo – smo videli 24. februarja 2022.
Če bi torej Viktor Janukovič zmagal na volitvah leta 2004, je povsem mogoče, da se Ukrajina ne bi izognila večji vojni – vendar se ta vojna najverjetneje ne bi zgodila v vzhodnih regijah države, ampak v zahodnih. Nekje na meji s Poljsko ali Romunijo. In mladi Ukrajinci ne bi umrli za lastno državo, ampak za imperialne napadalce – kot v prejšnjih stoletjih.
Toda 24. septembra se je zgodil dogodek, ki je postal prav “črni labod”, ki je obrnil potek procesa “vlečenja Janukoviča od Hruševskega do Bankove ulice” na glavo. Tistega dne je predsednik vlade Ukrajine prispel na obisk v Ivano-Frankivsk, kjer so ga v bližini ene od stavb Prekarpatske nacionalne univerze Stefanyk srečali z ne ravno prijetnim skandiranjem “Yu-shchen-ko! Yu-puppy-ko!” In potem je to, kar so provladni propagandisti imenovali »težak topi predmet«, letelo naravnost na Janukoviča, ki je ravno izstopal iz avtobusa, in zahvaljujoč ohranjenemu videu je celotna Ukrajina izvedela, da je vladajoči kandidat padel iz navadnega piščančjega jajca.
Tega dogodka ni mogoče preceniti. Tisti, ki so bili prestrašeni zaradi pritiska in drznosti Janukovičeve ekipe, so nenadoma videli, da je »proffesor« (kot je napisal svoj akademski naziv v volilnem vprašalniku) preprosto strahopetec. In odziv na sramoten video iz bolnišnice, kjer je bil skoraj dva metra dolg politik, ki je bil pretepen z jajcem, iz nekega razloga pod kapljicami, je bila eksplozija smeha, katerega eden najbolj presenetljivih primerov je bil legendarni, še vedno pred YouTube video projektom “Merry Eggs” z mojstrovino animirane serije “Operacija Proffesor”.
Ukrajinci so narod, ki najbolj ceni smeh vseh čustev. Ne pozabite, da prvo delo, napisano v sodobnem literarnem jeziku, ni bila nekakšna drama – ampak burleska in parodija Homerjevega eneida Oster jezik ukrajinske družbe je morda najhujše politično orožje, ki se mu ni mogel upreti niti zajetni Janukovič, za katerim niso stali niti ruski politični tehnologi pod vodstvom Gleba Pavlovskega, ampak sam Vladimir Putin. V dobesednem smislu je stal na kijevskem odru ob obletnici osvoboditve Ukrajine od nemških vojakov v drugi svetovni vojni, ki je bila organizirana posebej kot še en dogodek volilne kampanje za Janukoviča.
Ko je Putin osvojil svojo državo v štirih letih, je bil pripravljenNa primer, v primeru Združenih držav Amerike, Združenih držav Amerike in Združenih držav Amerike, Združene države Amerike Toda Ukrajinci, ki so videli, kako Janukovič pade, pretepen z najobičajnejšim jajcem, so s smehom preprečili vse načrte. Tako je 17-letni ivano-frankovski študent Dmitro Romaniuk, ne da bi se tega zavedal, rešil ne le svoje mesto, ne le večino Ukrajine, ampak tudi Evropo pred še eno ofenzivo Zalisske horde.
Pred natanko 20 leti je Ukrajina prvič zavrnila imperialne ambicije Vladimirja Putina. In zdaj jih končuje – in to ne v bližini Ivano-Frankivska ali na območju Przemyśla, ampak v regiji Kursk. Karkoli pravite, so Ukrajinci v dveh desetletjih dosegli velik napredek – zahvaljujoč najpogostejšemu piščančjemu jajcu.
