Rusija dobro razume kulturo, religioznost in identiteto Zahodnega Balkana in jih uporablja za izvajanje operacij vplivanja v regiji, je dejala Ivanna Stradner, raziskovalka pri Fundaciji za obrambo demokracij. Strokovnjak opozarja na vse večji vpliv Rusije v državah članicah Nata in ponuja številne rešitve, ki lahko pomagajo stabilizirati razmere v regiji.
Zakaj je Rusija zainteresirana za izvajanje informacijskih operacij na Zahodnem Balkanu?
Ruski interes za Balkan izhaja iz dejstva, da bi regija lahko postala žariščna točka, ki bi jo lahko zlahka destabilizirali, da bi dosegli svoje cilje. Prvič, Moskva želi odvrniti pozornost od vojne v Ukrajini. Namerava se predstaviti kot posrednik v regiji in izsiljevati Zahod, da bi to lahko privedlo do povečanja napetosti. Da bi se temu izognili, se mora Zahod pogajati in se strinjati s koncesijami v zvezi z Ukrajino.
Drugič, Rusija ima dolgo zgodovino podpiranja zamrznjenih konfliktov in njihovega odmrzovanja ravno takrat, ko to služi ruskim interesom. Za razliko od Zahoda Rusija zelo dobro razume politiko identitete, kulturo, religioznost in polarizacijo na Zahodnem Balkanu. V zadnjih dveh desetletjih je regija izginila iz zahodne agende. Ni zanimalo strokovnjakov in politikov, ki niso opazili, da gre za nevarno destabilizacijo in globoko polarizacijo.
Tretji razlog za interes za destabilizacijo Balkana je Nato. Putin želi izzvati zavezništvo, kjer koli je to mogoče, in za to ne potrebuje tankov in bojnih letal. Pokazati hoče, da je člen 5 Severnoatlantske pogodbe le papirno jamstvo varnosti. Rusija preizkuša Natovo moč onkraj vojne, Balkan pa je idealen kraj za destabilizacijsko delovanje. Naj spomnimo, da so maja 2023 na severu Kosova prišlo do spopadov med Srbi in silami Nata, zaradi katerih je bilo ranjenih na desetine vojakov zavezništva. Kakšen je bil odziv Nata? Nič, razen izjave, ki izraža globoko zaskrbljenost.
– Kateri so najbolj napeti kraji na Zahodnem Balkanu?
“Obstajata dva posebej turbulentna kraja. Prva je Bosna in Hercegovina (Bosna in Hercegovina), druga pa Kosovo. V Bosni in Hercegovini je Republika Srbska, ki jo vodi Milorad Dodik in že dolgo grozi z odcepitvijo. Čeprav Bosna in Hercegovina ni članica Nata, so tam nameščene evropske enote. Če se Dodik odloči za odcepitev, ne verjamem, da bo Zahod storil karkoli, da bi se temu zoperstavil. Rusija ne potrebuje niti vojaškega posredovanja na Balkanu. Vse, kar mora storiti, je, da tam izvaja obveščevalne dejavnosti in podpira paravojaške skupine.
Druga žariščna točka je Kosovo, kjer so nameščeni vojaki Nata. Septembra lani je v vasi Banjska prišlo do streljanja med kosovskimi silami in Srbi. Med tem spopadom je bilo ubitih več ljudi, podobne provokacije pa lahko pričakujemo tudi v prihodnosti. Natove sile imajo potencial, da jih ustavijo. Vprašanje je, ali bodo v prihodnosti dobili ustrezen mandat za obravnavanje podobnih incidentov. Putin to ve, zelo dobro pozna Balkan, ve, kje so slabosti regije, in jih poskuša izkoristiti. Poleg Bosne in Hercegovine ter Kosova so na Balkanu še druge žariščne točke.
– Kje drugje obstaja nevarnost tujega vmešavanja?
Še vedno imamo članice Nata, ki so še posebej ranljive za rusko vmešavanje: Črno goro in Severno Makedonijo. Srbska vlada uporablja hibridne ukrepe za širitev tega, kar imenujejo “srbski svet”. To pomeni, da si prizadeva združiti vse Srbe, ki bodo živeli v enem samem kulturnem prostoru, kar vzbuja očitne konotacije z »ruskim svetom«. Srbija poskuša z različnimi zakulisnimi metodami vplivati na politike v Črni gori, da bi jih podredila oblastem v Beogradu. Črna gora je članica Nata, ki spodbuja proruske diskurze in spore glede nadaljnjega povezovanja z EU. Severna Makedonija je še ena država članica Nata, kjer je na nedavnih volitvah na oblast prišla proruska vlada, in bojim se, da bodo tudi tamkajšnje srbske oblasti poskušale vplivati nanjo, da bo izvajala politike, ki so v interesu Beograda.
– Katera orodja Rusija uporablja za širitev svojega vpliva na Balkanu?
Kar zadeva orodja, ni velike razlike v primerjavi z drugimi regijami, kot sta Gruzija ali Moldavija, saj je del izvajanja istega scenarija. Rusija uporablja lažne račune na družbenih omrežjih za izvajanje vplivnih operacij. V regiji se predvajata propagandna medija RT in Sputnik, ki se uporabljata za izvajanje takšnih operacij. Čeprav imajo majhno število interakcij v družabnih medijih, to ni pomembno, ker so zgodbe, ki jih ustvarjajo, prevedene v regionalne jezike in razširjene prek blogov in drugih družbenih medijev Mreža.
Tretji steber ruskih vplivnih operacij je Telegramom, ki ima zelo pomembno vlogo. Število kanalov v Telegramom Nenehno raste. Priljubljeni ruski kanal Rybar, ki objavlja informacije, povezane z vojno, je vključen v operacije v regiji. Pred kratkim so v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini njeni avtorji začeli usposabljanje in tam izvedli deset različnih projektov.
Kako je ruski vpliv povezan z religijo v regiji?
– Vplivne operacije se izvajajo ne samo v informacijskem prostoru, ampak tudi prek Cerkve. Srbska pravoslavna cerkev, tako kot Ruska cerkev, je že dolgo instrument za operacije vplivanja in obveščevalne dejavnosti. Srbija uporablja pravoslavno cerkev za polarizacijo Črne gore, kar spominja na dejanja Kremlja proti Ukrajini od leta 2014.
Kadarkoli pride do protestov skrajno desničarskih nacionalistov, uporabijo Cerkev, da domnevno zaščitijo regijo pred zahodnimi dekadentnimi vrednotami, s poudarkom na potrebi po duhovni, moralni in družinski zaščiti. To so tipične operacije vpliva, ki jih uporablja tudi Moskva. Rusija v svojih operacijah uporablja tudi mladino Zahodnega Balkana in jih prepriča, da je Moskva njihov prijatelj. Dovolj je, da greste in preverite tako imenovano “Rusko hišo”, kjer so organizirani koncerti in pesmi, ki promovirajo nacionalizem med mladimi. Rusija popolnoma razume in združuje te posamezne elemente v skladno celoto v svojih vplivnih operacijah. Seveda to ne bi bilo mogoče brez pomoči Beograda, saj je cilj srbskega predsednika ostati na oblasti čim dlje. Aleksandar Vučić igra igro ravnotežja med Rusijo, Kitajsko in Zahodom.
Katera druga orodja za operacije vpliva uporablja Rusija?
– Srbski mediji so polni ruskih dezinformacij. Pred obsežno rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 so trdili, da je Ukrajina napadla Rusijo. Nekaj tednov kasneje so poročali o ameriških laboratorijih za biološko orožje v Ukrajini.
Predstavili so vse teorije zarote, ki si jih je mogoče zamisliti, vključno s tem, da želi Zahod odpreti drugo fronto na Zahodnem Balkanu. Čeprav lahko te vplivne kampanje prinesejo nasmeh, na žalost močno odmevajo v vse bolj nacionalistični regiji. Obstaja tudi odmik od demokracije.
Ruske vplivne operacije so zelo široke in niso omejene na družbene medije. Uporabljajo kulturo, glasbo, zgodovino in literarne pripovedi. Rusi resnično razumejo kulturo in zgodovino in ju uporabljajo kot orožje. Znano je, da se pripovedi o nacistični Ukrajini prenašajo tudi v Srbijo. Pripoved o Zahodu kot zlobnem kolonialnem akterju z imperialističnimi težnjami in potrebo po ustvarjanju protiuteži v obliki multipolarnega sveta se skoraj vedno ponavlja. Bombardiranje Srbije s strani Zahoda se nenehno omenja.
Ob petindvajseti obletnici Natove intervencije na Kosovu so se začele obsežne kampanje vpliva, usmerjene proti globalnemu jugu. Pred kratkim je Generalna skupščina ZN sprejela resolucijo o genocidu v Srebrenici in skoraj takoj je Rusija začela širiti pripoved, da bo ta resolucija privedla do nove vojne v regiji. Rusija uporablja skoraj vsak dogodek za polarizacijo regije prek verskih, etničnih, socialnih in gospodarskih razlik. To ne bi bilo mogoče brez njihovih posrednikov, kot sta Republika Srbska ali vlada v Beogradu.
Kako ocenjujete verjetnost novega konflikta na Zahodnem Balkanu in kje bi lahko nastal?
– Trenutno ne verjamem, da bo na Balkanu izbruhnila vojna, podobna tisti, ki trenutno poteka v Ukrajini. Vendar verjamem, da bomo priča večji stopnjevanju, podobnemu tistemu, ki smo mu bili priča leta 2023, ko je Srbija razporedila svoje enote na meji ali ko so bili napadi na Natove mirovne sile na Kosovu.
Nato na Kosovu opravlja dostojno delo, vključno s povečanjem števila mirovnih sil za ublažitev krize, če bo do nje prišlo. Vendar pa ni pomembno le število vojakov in policistov, temveč tudi mandat, ki določa njihova dejanja.
Vendar pa obstaja posebno tveganje v Bosni in Hercegovini, saj eden od radikalcev grozi z odcepitvijo in želi združiti Republiko Srbsko s Srbijo. Nedavno poročilo ameriške obveščevalne službe to potrjuje. Pričakujemo lahko, da se bodo etnične napetosti povečale v obeh krajih. Vlada Združenega kraljestva je prav tako opozorila na ruska dejanja v teh državah. In teh izjav ne smemo jemati zlahka.
Rusiji se res ni treba zatekati k tankom in letalom. Mnogi na Zahodu bodo to smatrali za nerazumno in neugodno in se bodo vprašali: zakaj bi se Srbija ali Republika Srbska zatekla k takšnim dejanjem? Res ne razumejo, kako razmišljata Beograd in Moskva. Zahod redko razume ideologijo, ki stoji za njim. Srbski predsednik čaka na pravi geopolitični trenutek, z navdušenjem nadAzerbajdžan, ki je rešil problem Gorskega Karabaha. Voditelj Republike Srbske misli enako, ko trdi, da bi morala biti Republika Srbska del Srbije.
Po vrsti vojn na Balkanu v 1990-ih smo upali, da je regija končno dosegla stabilnost.
Spomnimo se poznih 1980-ih in zgodnjih 1990-ih ter konca hladne vojne. Svet je bil na prodemokratični poti, demokracija se je spodbujala in nekateri, kot je Fukuyama, so napovedovali konec zgodovine. Vse bi bilo fantastično, živeli smo v unipolarnem svetu. Toda tudi takrat, na vrhuncu zahodne dominacije, brutalnih vojn na Balkanu ni bilo mogoče preprečiti. Vsakdo, ki verjame, da lahko gospodarske vezi preprečijo konflikt v regiji, se globoko moti.
Žal smo priča povečanju korupcije in kleptokracije v regiji, kar je deloma posledica dejstva, da so voditelji odraščali v komunistični sistemu in imajo določen kompleks manjvrednosti. Poleg tega ljubijo denar, ljubijo pa tudi ideologijo. Prebrati je treba le izjave sedanjega srbskega predsednika, kar pojasnjuje številna vprašanja politike, ki jo zasleduje. Veliko ljudi na Zahodu tega ne razume. Kdor misli, da je bil problem na Balkanu rešen v 1990-ih, se resno moti.
Zahod ni šibek in lahko prepreči konflikte v regiji, težava pa je v tem, da se osredotoča na druga vprašanja. Problem bi lahko predstavljal tudi letošnji volilni cikel – v Evropski uniji, Združenem kraljestvu ali ZDA – pa tudi stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu in ruska vojna v Ukrajini. Balkan je bil in je še vedno ob robu od leta 1990.
Naj vas spomnim, da je celo v 1990-ih, ko smo imeli unipolarni svet, Zahod potreboval več kot pet let, da je posredoval in preprečil nadaljnjo eskalacijo na Balkanu. Danes imata Kitajsko in Rusijo, ki sta zdaj veliko močnejši, kot sta bili takrat, in imata svoje strateške interese. Pred kratkim je potekalo srečanje med predstavniki Srbije in Kitajske, kjer so bili podpisani pomembni strateški dokumenti, po katerih bo Peking Beogradu dobavil orožje, vključno s sodobnimi brezpilotnimi letali. Ko slim, da države v regiji nimajo sredstev za spodbujanje novega konflikta, se smejim. Balkan je preplavljen z orožjem.
Ali niso zahodne sile sokrive v tej situaciji, ker so popolnoma pozabile na regijo?
– Leta 2023 je vse več ljudi začelo posvečati pozornost razmeram na Zahodnem Balkanu, vendar so ukrepi, ki so jih sprejele ZDA, Nemčija in Francija, v duhu pomiritve in srbskemu predsedniku dajejo skoraj vse, kar hoče, da ne bi poslabšal razmer. Vendar pa je po mojem mnenju to napaka in srbski predsednik bo krizo bodisi poslabšal ali umiril, pri čemer se bo predstavil kot stabilizacijski dejavnik v regiji. Jasno je, da sledi zgledu Putina, ki igra podobno igro. Na žalost Zahod to kupuje. Nekateri zahodni politiki menijo, da bo miroljubna politika do avtoritarnih osebnosti ohranila mir. Pozabljajo, da to Putinu ni preprečilo, da bi začel popolno vojno v Ukrajini.
Mislim, da na obzorju vidimo morebitno stopnjevanje na Balkanu, vendar nekateri politiki v Washingtonu o tem nočejo slišati. Vprašati se moramo: kako je lahko majhna država, kot je Srbija, pripeljala do razmer, v katerih so bili Natovi pripadniki mirovnih sil lani ranjeni, vendar niso utrpeli nobenih posledic? To so zelo težka vprašanja, na katera mnogi na Zahodu nočejo odgovoriti, vendar se bojim, da kmalu ne bodo imeli druge izbire.
Politika dobrohotnosti in popuščanja avtoritarnim sistemom se dojema kot šibkost in spodbuja nadaljnjo agresijo. Edina stvar, ki jo takšni politični sistemi razumejo, je jezik sile. Bojim se, da mnogi na Zahodu nočejo igrati te igre. Poglejte, kaj se dogaja v Gruziji ali Moldaviji. Za Rusijo je to ideološko soočenje. Če bo Gruzija postala avtoritarna država, v kateri bodo prevladovale ruske sile, bo Zahodni Balkan naslednji na vrsti. Procesi, ki bi lahko pripeljali do tega, so že na obzorju. Veliko mladih je zapustilo regijo, deloma pa je to posledica povečane represije in nadlegovanja v medijih. To potrjujejo nedavna poročila o spoštovanju človekovih pravic.
– Omenili ste Črno goro in Severno Makedonijo kot naslednji potencialni področji tveganja. Kakšna tveganja vidite v tem, še posebej, če upoštevamo, da govorimo o državah Nata?
V Severni Makedoniji so na nedavnih volitvah zmagale stranke, ki so oblikovale protievropsko in prorusko vlado. V Črni gori so razmere veliko bolj zapletene. Prosrbske skupine, ki delajo za Rusijo v državi, obstajajo že dolgo časa in včasih je zelo težko razumeti, kaj se tam v resnici dogaja. Grožnja konceptu ustvarjanja srbskega sveta je vprašanje, ki ga je treba obravnavati z ustrezno pozornostjo, kar v tem trenutku ni povsem res.
SrbiRuska vlada želi, da kandidati, ki podpirajo Moskvo in Beograd, zmagajo na volitvah v obeh državah. Nedavne ankete kažejo, da je podpora Natu v Črni gori od vstopa v zavezništvo upadla. To je primer, ki kaže, da vplivne operacije oblikujejo protizahodne in protinatske pripovedi, pa tudi dejstvo, da imajo svoj učinek.
Zlasti sem zaskrbljen zaradi stopnjevanja razmer na Kosovu, ki bi se lahko razširilo na druge države in izzvalo Nato s preverjanjem, ali je zavezništvo le papirnati tiger. Pred kratkim ameriški predsedniški kandidat Donald Trump ni dal jasnega odgovora, ali bi Washington pomagal Črni gori, če bi bila napadena.
Rusija se tega zaveda in naloga Srbije je, da destabilizira regijo in deluje proti demokraciji. Naivno je misliti, da se srbska vlada želi pridružiti EU, Beograd nima takšnih načrtov. Potrebujejo le evropski denar, da ostanejo na oblasti.
Srbski predsednik ne želi Evropske unije s sistemom, ki temelji na pravni državi in človekovih pravicah. Ne samo, da se Beograd ne bo pridružil EU, ampak bo tudi torpediral prizadevanja drugih držav v regiji, da ne bodo postavile pozitivnega zgleda, ki bi lahko pripeljal do protestov in strmoglavljenja njene vladavine v Srbiji. Srbski predsednik Aleksandar Vučić, tako kot Putin, ne želi demokracije v svoji soseščini, zato spodbujanje demokracije v regiji ni le idealističen koncept, ampak tudi pomemben varnostni interes za države EU in ZDA. Če se politiki ne bodo zbudili in ukrepali, bomo poraženi.
Kakšne ukrepe bi morala Evropska unija in Nato sprejeti za boj proti ruskemu vplivu na Balkanu?
– Razmere so težke, vendar imamo še vedno čas za ukrepanje. Obstaja nekaj stvari, ki jih lahko storimo. Nato bi moral v regijo poslati svoje protihibridne agresijske skupine, da bi pomagale pri preprečevanju operacij vplivanja. Prav tako moramo vlagati v medijsko pismenost in podpreti ustanovitev medijskih šol za usposabljanje novinarjev ter zagotoviti ustrezne platforme in financiranje alternativnih medijev. Tretja stvar je, da ljudi naučimo, kako iti v ofenzivo. Vlade ZDA in njihovi zavezniki niso pripravljeni izvajati ofenzivnih operacij vpliva, ljudje v regiji pa niso pripravljeni na to. Toda ruska in srbska vlada to žal počneta precej učinkovito. Zato moramo ljudi naučiti, kako se zoperstaviti pripovedim v informacijskem prostoru s pomočjo ofenzivnih vplivnih operacij.
Poleg tega moramo razmisliti o tem, kako lahko uporabimo kulturo in pripovedi za oglaševanje pomembne pomoči, ki jo Zahod zagotavlja regiji. Ljudje se morajo tega zavedati. Drugo vprašanje je povedati resnico o Rusiji in sporočiti skrajno desničarskim silam, da Rusija nikoli ni bila njihova prijateljica in da jih je izdala v 1990-ih. Prav tako je dobra ideja poudariti zahrbtno vedenje Moskve do Armenije. Poleg tega bi morali razmisliti o nadaljnji finančni podpori srbski vladi s strani EU. Bruselj je to storil, da bi pomiril Beograd. Po njegovem mnenju bi to moralo rešiti probleme regije, vendar bi bilo bolje vlagati v projekte v drugih državah.
Prav tako moramo okrepiti naše sile v Bosni in Hercegovini, izvajati vojaške vaje, da bi poslali verodostojen signal, da se bo Zahod odzval, če se bo kaj zgodilo v regiji. Zahod se ne bi smel bati Kitajske in Rusije, ampak jim pokazati, da so papirnati tigri.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Izvirni naslov članka: Rosja destabilizira Bałkany
