26. julija se bodo v Parizu začele 33. poletne olimpijske igre. Igre, v katerih prvič v zgodovini ne bo niti reprezentance Ruske federacije niti celo “športnikov Olimpijskega komiteja Rusije” (kot je bilo v Tokiu 2021).
Da, na žalost je bilo športnikom iz Rusije dovoljeno sodelovati na teh olimpijskih igrah – vendar v zelo omejenem številu (21, Belorusov bo še več, 24) in brez omembe njihove narodnosti. Skupaj z beloruskimi športniki se bodo Rusi imenovali “posamezni nevtralni športniki”, zastava in himna sta bili posebej ustvarjeni za ta tekmovanja, ne bodo na otvoritveni slovesnosti (samo predstavljajte si situacijo, ko vsi udeleženci olimpijskih iger gredo skozi glavni stadion iger in ste prisiljeni sedeti v hotelu in vse to gledati na televiziji), morebitne zaslužene medalje pa se ne bodo odražale v skupni razvrstitvi medalj olimpijskih iger.
Zdi se, da ni večje sramote za “veliko športno državo”. Toda Rusiji se je uspelo še bolj sramotiti in z lastnimi rokami. Z organizacijo in izvedbo tako imenovanih “iger BRICS” v glavnem mestu Tatarstana v Kazanu.
Ta športni dogodek ni izum Kremlja – od leta 2016 potekajo nekatera neuradna tekmovanja za vrhove te organizacije. Na primer, prvo je bilo nogometno tekmovanje med mladinskimi ekipami sodelujočih držav. Pete neuradne igre BRICS, ki so potekale oktobra 2023 v Durbanu v Južni Afriki, so že sestavljale pet športov.
Vendar se je Rusija odločila, da bo ta dogodek izkoristila za svoje geopolitične potrebe in organizirala prve uradne igre BRICS na svojem ozemlju, ne da bi se sklicevala na vrh. Razlog za to je povsem očiten, toda da bi ga bolje razumeli, se je treba spomniti dogodkov prve polovice 80. let prejšnjega stoletja.
Leta 1980 so olimpijske igre potekale v glavnem mestu Sovjetske zveze, Moskvi. (Ne samo, več tekem nogometnega turnirja je potekalo, na primer v Kijevu.) 65 držav ni prišlo naenkrat na te igre – bojkotirale so moskovske igre zaradi sovjetske invazije na Afganistan, ki se je začela konec decembra 1979. Kremelj je bil seveda užaljen zaradi takšnega koraka demokratičnega Zahoda – in pripravljen na odziv, saj so bile naslednje olimpijske igre leta 1984 načrtovane v Los Angelesu v ZDA.
Bojkot olimpijskih iger leta 1984 se je izkazal za veliko skromnejšega – le 14 držav je “podpiralo” ZSSR in ni letelo v Los Angeles. Narekovaji so iz očitnih razlogov – seveda je bila to odločitev Kremlja in države, na katere je vplivala Sovjetska zveza (predvsem države Varšavskega pakta, pa tudi več azijskih, afriških ekip, kot sta Angola in Etiopija, in edina ameriška, Kuba), niso prišle v ZDA.
Toda sovjetski voditelji so šli še dlje in organizirali alternativne igre, ki so jih imenovali “Druzhba-84”. Formalno niso bili alternativa olimpijskim igram v Los Angelesu, to je bilo posebej poudarjeno, celo čas je bil izbran, da se ne bi križali z igrami v Združenih državah. Toda vsi so razumeli vse.
Rezultati Druzhba-84 so bili seveda predvidljivi. In še huje. Da bi razumeli, kdo je potreboval to tekmovanje, se spomnimo razvrstitve medalj na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu, kjer so sodelovale tako kapitalistične kot socialistične države. ZSSR je takrat zmagala s 46 zlatimi medaljami, na drugem mestu je bila še ena “rdeča” država, NDR s 40 kompleti olimpijskega “zlata”, ZDA pa so tega leta postale le tretje (34 zlatih medalj).
Kot lahko vidite, je bila razlika med dvema glavnima športnima državama Varšavskega pakta precej majhna. In tukaj so rezultati olimpijskih iger-80 v Moskvi, olimpijskih iger, kjer ni bilo najmočnejših zahodnih športnikov. Tudi tu, tako kot v Montrealu, sta zmagali ekipi ZSSR in NDR (povsem predvidljivo), toda kakšna presenetljiva razlika v zlatih medaljah je bila – 80 proti 47! In v Druzhba-84 se je situacija ponovila – 126 (od 242) zlatih medalj so sprejeli sovjetski športniki, ki so javno prisegli odločitvi komunističnih oblasti, da bojkotirajo igre v Los Angelesu, vzhodnonemški športniki pa so osvojili le 50 zmag.
Tretji, mimogrede, oba časa, je bila Bolgarija. In bodite pozorni na naslednje številke – 8 in 21. To so zlate medalje Bolgarov na olimpijskih igrah-80 in Druzhba-84. 8 proti 80, 21 proti 126. To je tretja ekipa turnirja. Domnevno kot pomemben, reprezentativen in v primeru olimpijskih iger v Moskvi tudi planetarni (navsezadnje je na te igre prišlo več kot 50% držav). Odličen pokazatelj, kako obsežna in resna so bila ta tekmovanja v resnici.
Mimogrede, že med igrami BRICS – ki so za razliko od Druzhba-84 potekale le v eni državi (alternativa olimpijskim igram-84 je bila razpršena v različnih državah vzhodnega bloka) – glavni urednik ruskega časopisa Sovetsky Sport, Jevgenij Slyusarenko Napisal na svojem kanalu Telegram njegov časopis takrat, med olimpijskimi igrami-80, ni nikoli objavil skupne razvrstitve medalj. Zakaj? TIn da ne bi razvrednotili uspeha sovjetskih športnikov v očeh sovjetskih ljudi. Že četrt stoletja sodelovanja ZSSR na olimpijskih igrah so se vsi že navadili na oster, ne vedno uspešen, ampak svetel, obsežen, patetičen boj resnično planetarnega obsega. In potem odprete svež časopis in vidite, da tretja država olimpijskih iger zaostaja za prvo po številu zlatih medalj TENKRAT. Reakcija, kot si lahko predstavljate, bi bila primerna.
Ni naključje, da se je Slyusarenko spomnil te zgodbe. Ker so se igre BRICS, ki jih je Rusija poskušala predstaviti kot alternativo 24 olimpijskim igram, zatekle k popolnoma goljufivim metodam – z razglasitvijo 90 sodelujočih držav, od katerih polovica ni vedela za to; opustitev klasične otvoritvene slovesnosti in omejitev na izvajanje zastav (iz istega razloga); Z vključitvijo “držav”, kot so Abhazija, Južna Osetija in celo Republika Srbska (del Bosne in Hercegovine), med udeležence iger, so organizatorjem pokazali še večjo sramoto.
Od 382 zlatih medalj je Rusija obdržala 262 medalj. 69%, več kot 2/3 vseh tekmovanj so zmagali organizatorji. (Za primerjavo, ta številka je bila 39% pri Oi-80 in 52% pri Druzhba-84.) In to se je zgodilo, ker je v nekaterih disciplinah ruskemu udeležencu nasprotoval le en nasprotnik. V moškem sinhroniziranem plavanju je bil samo en udeleženec, ruski Aleksander Malcev. Razmislite o tem – en udeleženec tekmovanja. Kdo bo zagotovo prejel – in bo prejel – zlato medaljo. Stojite na stopničkah (če ga lahko tako imenujete) sami.
Rusija, tako kot v času hladne vojne, je med naslednjim zaostrovanjem odnosov z Zahodom (pomembno je, da se je ideja o bojkotu olimpijskih iger-84 in držanju “prijateljstva-84” pojavila v času vladavine idola sedanjega ruskega diktatorja Jurija Andropova, idola – in sodelavcev v KGB ZSSR) poskušala dokazati njen pomen. Ponovna uporaba športa v politične namene. Da, da, to so isti ljudje, ki so radi ponavljali o “športu zunaj politike”.
Toda glavna stvar v tej zgodbi ni niti ta kremeljska politizacija športa. In dejstvo, da ideja o alternativi olimpijskim igram, ideja o najnovejšem “prijateljstvu-84” ni uspela, je osramotila ves svet. In namesto zmage Kremlja je svet videl psevdo-igre “Nemich-24”. Verjetno ne morete reči natančneje.
