39-letni branilec Oleksandr Dovhaliuk iz regije Khmelnytskyi je med granatiranjem v regiji Harkov prejel hudo rano na glavi: poškodbo tretjine lobanje in desne poloble možganov. Pred dvema tednoma je bil priklenjen na posteljo, vendar po pouku s fizioterapevti Neprekinjenega nacionalnega rehabilitacijskega centra branilec že dela prve korake.
Pred vojno je Oleksandr delal kot fotograf. Takoj ko se je začela velika vojna, je svojo ženo in otroke odpeljal v tujino, vrnil se je v Ukrajino in se pridružil vrstam 36. ločenega strelskega bataljona. Branilec je pred tremi meseci prejel hudo poškodbo glave v regiji Harkov. Med granatiranjem so borci naleteli na klet, da bi čakali na tišino. Sovražnik jih je opazil in na njih spustil zračno bombo. Klet je bila odpihnjena, betonska plošča je padla neposredno na Aleksandra, Poročali v sredini.
Hudo ranjenega branilca so zdravniki negovali v dveh bolnišnicah. Ko se je rana zacelila, je na zadnji strani glave ostala vdolbina. Desna možganska polobla je poškodovana, zato je leva stran telesa neobvladljiva. Oleksandr je bil dejansko priklenjen na posteljo, ko so ga poslali v Lviv, v “nezlomljen” center, na okrevanje. Po dveh tednih vsakodnevne vadbe s fizioterapevti je bolnik že začel hoditi. Trenutno ni tako samozavesten, kot si želi, vendar se vsak dan izboljšuje.
“Nočem, da me žena nosi na invalidskem vozičku, kot sem to počel do nedavnega. Hočem hoditi okoli Lviva z njo za roko. To me motivira.” – pravi branilec.
Oleksandrovo rehabilitacijo otežuje nevrološki primanjkljaj, ki je nastal kot posledica možganske poškodbe. Govorimo o enostranski kršitvi dojemanja prostora, imenovani malomarnost. To pomeni, da čeprav optični živec in oči delujejo, zaradi poškodbe možganov ne odražajo pravilno slike, ki jo vidijo.
“S sinom sva igrala dama. Vidim, da je dama na krovu, želim ga vzeti, vendar ne morem, ker v resnici ni tam. Tam je, vendar je na nekoliko drugačnem mestu kot na sliki, ki mi jo pokažejo možgani.”, – Oleksandr pojasni svoje stanje. Zanemarjanje bistveno otežuje proces rehabilitacije.
“Naš glavni cilj je obnoviti stereotip o hoji pacienta, ga naučiti hoditi po stopnicah. Ker jih zaradi malomarnosti ne vidi pravilno in se spotakne. Torej pacient že ima strah pred hojo in to moramo popraviti.” – pravi fizioterapevt Centra Andriy Novosad.
Oleksandrova rehabilitacija bo verjetno dolga in še vedno čaka na operacijo: okvara kosti lobanje bo prekrita s titanovo ploščo. Po končnem okrevanju Oleksandr sanja o sprehodu z ženo v Lvivu in vzponu na Hoverlo.
