Vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine, general Valerii Zaluzhnyi, je bil odstranjen! Ali – ni odstranjeno? Ali… V ponedeljek zvečer je ta težava pretresla ukrajinski informacijski prostor. In čeprav naj bi se zgodba končala (kot se pogosto dogaja v takšnih situacijah in takšnih političnih sistemih – formalno nič), se v resnici sploh ni končala.
Vsaj zato, ker nikakor ni jasno, ali je do te razrešitve prišlo (in v kakšni obliki je bilo, na kateri stopnji se je ustavilo) ali sploh ne. Čeprav se to seveda lahko šteje za vrnitev, so vsaj nekateri mediji prek svojih kanalov izvedeli za prihajajočo razrešitev vrhovnega poveljnika zjutraj istega dne, preden so se na družabnih omrežjih in kurirjih pojavila prva odprta sporočila. Vendar tudi to ni dokaz, kot razumete.
Toda v resnici bomo zdaj govorili ne samo in ne toliko o samem gospodu Zaluzhnyiju, ampak o razmerah na splošno. Situacija, ko je ukrajinska družba – vsaj njen velik del – pokrita s šokantnimi novicami. Ali “novice”. Kar koli je bolj priročno.
Začnimo z dejstvom, da zgodba o takšni osvoboditvi ali ne povsem osvoboditvi ni nekaj edinstvenega. Tako za ukrajinsko politično realnost na splošno kot zlasti za sedanjo ukrajinsko vlado. Treba se je samo pomikati po arhivu novic na nekem internetnem viru, ki se ni pojavil včeraj – in videli boste, da se je v primeru Reznikova in v zgodbi o Bohdanu (ali še niste pozabili, kdo je?) vse zgodilo po podobnem scenariju.
To ne pomeni, ponavljam, da so resnično želeli odstraniti Zaluzhnyi (vsaj ne 100%). Toda to kaže, da je takšna oblika komunikacije z družbo povsem sprejemljiva za oblasti. In tu je dejansko veliko širši problem od tega, kdo bo imel mesto vrhovnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine.
Ker je to – bodimo odkriti – nespoštovanje družbe. Družba, ki ni izbrala carja, cesarja ali diktatorja za vse življenje, ampak najete delavce, državne menedžerje, ima pravico in mora vedeti vse, kar se dogaja v tem vodstvenem krogu. Namesto tega se družba hrani z različnimi bajkami, lažnimi novicami in drugimi informacijskimi odpadki. Mnogi med vami poznate takšno provladno Telegramom-kanal “Joker”, opozicijski politiki so celo omenili ime osebe, ki naj bi ga vodila. Ta kanal (lahko ga gledate izključno iz športnega zanimanja, nič več) je standard informacijske smeti. Ki ga uporabljajo določene politične sile.
Toda družba, ne glede na to, za koga je glasovala, si ne zasluži, da bi jo hranili iz smeti. Družba si zasluži jasno in kakovostno komunikacijo. Primerjajte, na primer, procese razrešitve dveh obrambnih ministrov – Nemčije in Ukrajine. Poglejte, kako presenetljiva je informacijska komponenta teh dveh procesov. Bodite pozorni, kje je bilo vse narejeno tako jasno, jedrnato in brez nepotrebnega polnjenja. In kje se je zgodila prava Santa Barbara. Kar se, mimogrede, še ni končalo – ker ima Reznikov dobro sled nerešenih finančnih škandalov. V kar morda ni vpleten, vendar je samo sodišče tisto, ki jasno določi, kdo je zločinec in kdo ni – in družba ima lahko svoje mnenje o kakršnih koli vprašanjih. Da bi državni sistem, sistem moči deloval normalno, bi moralo biti čim manj sumov na več ravneh. Preprosto povedano, potrebujemo največjo možno preglednost, ki je žal nimamo.
Toda težava ni samo in ne toliko v tem. Če je kdo pozabil, naj vas spomnimo, da v Ukrajini poteka vojna. Obsežna vojna, ki kljub vsem neuspehom okupacijske vojske, kljub junaškemu boju oboroženih sil Ukrajine, še vedno ogroža in bo še naprej ogrožala celotno Ukrajino do njenega konca. Dodajte k temu živčno napetost velikega števila Ukrajincev (in ukrajinskih žensk, vsaj žena in mater potencialnih vojakov) zaradi poševno ukrivljenega procesa mobilizacije. In prišli bomo do zaključka, da psihološko stanje – tako specifičnih posameznikov kot družbe kot celote – še zdaleč ni idealno. Zelo daleč.
Poleg tega so Ukrajinci, za razliko od začetka lanskega leta, v psihološkem breznu zaradi neupravičenih upov na poletno protiofenzivo. Upanja, ki so jih ustvarile številne – in deloma odkrito manipulativne – izjave različnih govornikov (iz urada predsednika in ne samo) o pripravi močne ofenzivne operacije, da se bo kmalu začela močna protiofenziva… Z eno besedo, informacijski in propagandni stroj je ponovno deloval proaktivno (ali celo ustvaril alternativno realnost, kot pred dvema letoma, januarja in februarja 2022, ko je takratnega ministra za obrambo Ukrajine odkrito zabaval napad na regijo Kijev iz Belorusije).
In to, ponavljamo, ni moglo vplivati na psihološko stanje Ukrajincev. V takšnih razmerah bi morala vsaka razumna, ustrezno misleča vlada ohraniti raven socialne napetosti čim nižjo. ne vznemirjati prebivalstva, ne izzvati. In ne samo zaradi lastne varnosti, čeprav tudi zaradi nje. Preprosto iz spoštovanja do tistih ljudi, ki so jih (a) izvolili na vodilne položaje in (b) plačevali s svojimi davki za njihov precej dober obstoj.
Torej, tudi če bi šlo za zamenjavo neke ikonične osebe – Zaluzhnyi, Budanov ali nekoga drugega – bi bilo treba to storiti čim bolj pravilno, tiho in pregledno. Da ljudje nimajo preprostega in logičnega vprašanja – “Zakaj so ga v resnici želeli odstraniti?”.
O tem, da so liki, kot je Maryana Bezuhla, ki se že obnaša odkrito cinično in destruktivno (po zgodbi z, recimo tako, “neuspešno odpustitvijo Zaluzhnyija”, je iz mothballov izvlekla že pozabljeno temo “Torej je pijan, poglej”; v primeru, da ste pozabili, naj vas spomnimo, da so bile nekoč takšne “obtožbe”, enake stopnje ustreznosti in zanesljivosti, izlite na prejšnjega predsednika), Sploh ne bi smelo biti v informacijskem prostoru – ni treba posebej poudarjati…
Vprašanje ni, ali so želeli posneti Zaluzhnyi ali ne, ali ga je vredno posneti ali ne, ali obstaja nekaj, za kar bi ga lahko posneli ali ne. Vprašanje je bolj globalno: s svojo družbo načeloma ne morete ravnati tako, še posebej ne med vojno. Kdor stoji za to zgodbo. Kdor stoji za Mariano Bezuhlo. To je milo rečeno neodgovorno. Najmanj, kar lahko rečem.
In družba, če spoštuje sebe, bi morala dati ustrezno oceno teh ljudi. Potem, po vojni. V vsakem primeru boste morali zmagati, da boste lahko še naprej živeli na svoji zemlji. Z ali brez Zaluzhnyi, vendar bomo morali zmagati. In vojska bo zmagala v tej vojni. Ne politiki, bodisi na oblasti bodisi v opoziciji, ne Telegramom-kanali – anonimni ali prilagojeni. Samo vojska. Šele zdaj je edini ščit, ki ščiti obstoj Ukrajine in Ukrajincev. In tega nihče ne sme pozabiti.
