V državi, ki že skoraj dve leti vodi obsežno vojno proti Ukrajini, je prišlo do glasnega škandala, v katerega so bile vpletene lokalne zvezde šovbiznisa. Pravzaprav je za predstavnike ruskega šovbiznisa škandal običajen življenjski slog, spomnimo se vsaj legendarne tiskovne konference Philipa Kirkorova v Rostovu na Donu leta 2004. Takrat je Kirkorov, kot veste, uporabljal grd jezik proti lokalnemu novinarju – hkrati pa ni bil dejansko poškodovan, njegova priljubljenost pa se je celo povečala. Toda trenutna zgodba z “golo zabavo” (kjer so bili nekateri udeleženci res pol- ali skoraj goli) se je za svoje like spremenila v nepričakovane težave.
Ko so se pojavile informacije o stranki – v obliki očitnih fotografij – se je začel pravi cunami obsodb in ogorčenja. Blogerji, ki pišejo o vojni v Ukrajini, so bili užaljeni zaradi neresnega vedenja domačih zvezd. Njihove odpovedi so pripeljale do dejstva, da so organizator dogodka, televizijska voditeljica Nastya Ivleeva in znani udeleženci izgubili oglaševalske pogodbe znanih ruskih podjetij. Toda zgodba se ni končala.
Ker je policija celo aretirala enega od udeležencev, ruskega raperja Prevajanje…, ki je prišel na drugi del zabave v eni nogavici. Oblečeni, kot razumete, ne na nogo. Po obisku policistov se je ta glasbenik hitro začel kesati in izjaviti, da je “užalil občutke mnogih ljudi v tako težkem času za našo državo.” Kasneje so se video opravičili drugi udeleženci “gole stranke” – Philip Kirkorov, Lolita Milyavskaya, Dima Bilan. In v vseh teh opravičilih se je med drugim slišala tema »težkih časov«. In to je tisto, kar vse to pomeni.
Kot veste, se je Rusija med prvima dvema mandatoma Putina začela spreminjati v avtoritarno državo. V katerem je bilo vse dovoljeno – razen da se ne bi vključili v politiko. Nekaterim, kot je Ksenia Sobchak (tudi udeleženka škandalozne “gole stranke”), je bilo celo dovoljeno, da se vključijo v politiko. Vse ostalo, vse zasebno, zaprto za širšo javnost, življenje ruskih zvezd ni motilo nikogar za zidovi Kremlja. In če so bili nekateri navadni Rusi ogorčeni nad nekaterimi norčijami predstavnikov šovbiznisa (kot je tiskovna konferenca Kirkorova z nespodobnostmi), potem se vse to ni končalo z nič resnim za zvezde.
Toda časi so se spremenili. Ruske oblasti, ki so vstopile v obsežno vojno, so takoj očistile tudi tiste majhne otoke psevdo-svobode, kot je nadzorovana opozicijska radijska postaja “Odmev Moskve”. Vsako drugo stališče, ki ni 100% sovpadalo s splošno linijo stranke, se je izkazalo za nezakonito v pravem pomenu besede. Ker je v kazenskem zakoniku obstajal članek o “diskreditaciji ruske vojske”, kjer je bilo mogoče (kot v slabih starih stalinističnih časih s “protirevolucionarnimi dejavnostmi”) pripisati vse, kar Vladimirju Putinu ni bilo všeč.
Institucija tujih agentov, ki do neke mere ni posebej obremenjevala liberalnega dela ruske inteligence, je v dveh letih zrasla iz preprostih opozoril v popolno prepoved – na primer knjige Borisa Akunina. Philip Kirkorov je začel prepovedati televizijo tudi brez te formalne klavzule. Še več, če je Akunin pošteno zaslužil “nagrado” od Kremlja, s svojim protivojnim, protiimperialnim položajem (vsaj za rusko družbo – bilo je zelo ostro in drzno), potem je Kirkorov plačal le za sodelovanje v pikantni zabavi.
Toda v današnji Rusiji je celo to dovolj, da ga označimo za “sovražnika ljudstva”. Formalno te besede še niso bile naslovljene na Kirkorova, Milyavskaya in druge like, ki so sodelovali pri dogodku na Ivleevi. Toda ista Ivleeva, kot so opazili njeni bralci, je že odstranila vse objave, ki so bile posvečene protivojnim temam, s svojih strani v družabnih medijih.
Vse to kaže, da je Rusija leta 2023 prenehala biti avtoritarna država. In spremenila se je v totalitarno. Ta preobrazba je bila opazna že, ko je Kremelj prek zakonodajnih rok v državni dumi sprejel diskriminatorne zakone proti LGBT skupnosti. Kljub temu je prepoved “propagande homoseksualnosti” veljala za javni prostor. In kazen – in javno kesanje za zmanjšanje te kazni – Kirkorova in podjetja se nanaša na že tako odkrito zaprt dogodek. Zasebno življenje.
Totalitarizem se od avtoritarizma razlikuje ravno zato, ker mu ni mar le za to, kaj ljudje počnejo v družbi, ampak tudi za to, kaj počnejo doma za zaprtimi vrati. Tako kot je bilo v najbolj divjih sovjetskih časih. Lahko celo rečemo, da Putinova Rusija tako ali drugače obravnava svoje subjekte ostreje kot Brežnjeva ZSSR. Vsaj takratni superzvezdnik Vladimir Vysotsky je lahko potoval v tujino, celo v sovražne, kapitalistične države, hkrati pa je igral v celovečernih filmih. Hkrati pa takrat niso čutili obžalovanja za svoje antike – in niso vedeli za njegov alkoholizem in celo zasvojenost z drogami ne samo v krogu prijateljev, ampak tudi v isti pisarni, ki zdaj vodi vso Rusijo.
Zato je Ruska federacija, ki jo Putin že 20 let spreminja iz pogojno demokratične v brezpogojno avtoritarno državo, v dveh letih »posebne vojaške operacije« hitro zdrsnila v totalitarno preteklost. Kjer je potrebno ne le prikazati zvestobo javnosti, kot udeleženci “gole stranke” zdaj aktivno delajo v svojem video obžalovanju, ampak tudi skrbeti zase, da vladajoče elite ne bi razjezili z nekaj potegavščinami tudi v lastnem stanovanju.
Bistvo te zgodbe je, da je vektor degradacije agresorske države postavljen tako natančno in samozavestno, da bodo prej ali slej potekale preizkušnje tistih, ki si dovolijo, da se zabavajo (čeprav ne tako neresno) v “teh težkih časih”. To je nepogrešljiv atribut totalitarne države. In sodišča se bodo zagotovo pojavila – kajti »težki časi« v današnji Rusiji so zdaj že dolgo časa. In Z-domoljubi, ki so sprožili škandal “gola stranka”, bodo postali pravi psi režima. Vsaj dokler ne padejo v nemilost Kremlja. Česar tudi ni mogoče izključiti – spomnite se, kako so bile v sovjetskih časih žrtve represije pogosto tiste, ki so bile včeraj spoštovan član družbe. Pravzaprav usoda Igorja Girkina (Strelkov) ne namiguje več na to, ampak kriči o tem na vrhu svojega glasu.
Edina stvar je, da Kirkorov še ni zaprt. Vendar, kot ste že razumeli, je ključ v prejšnjem stavku ravno konstrukcija “doslej”. Ker so zdaj v totalitarni Rusiji, še posebej v Putinovi (bolj stalinistični kot Brežnjevi) različici, potencialno krivi vsi.
