V začetku novembra je Ukrajina doživela več napetih dni. Sprva sta bila objavljena dva članka v revijah Time in The Economist. Čeprav sta oba gradiva napisana v različnih žanrih in sta namenjena različnim osebam in procesom, sta imela učinek informacijskega potresa za ukrajinsko družbo. Tisto, o čemer so poskušali ne govoriti javno, se izogibati ali celo utišati, je postalo last splošne javnosti. Kot da to ne bi bilo dovolj, so se po državi razširile aktivne govorice, da oblasti, ki jih vodi predsednik Volodimir Zelenski, resno razmišljajo o možnosti izvedbe volilne kampanje spomladi 2024.
Konec oktobra je Mednarodni inštitut za sociologijo v Kijevu objavil rezultate sociološke raziskave. Sociologi so se zanimali za vprašanje: kaj Ukrajinci mislijo o volitvah med vojno? 81% vprašanih je dejalo, da bi morale volitve potekati po vojni, zdaj pa niso pravočasne. Le 16% anketirancev meni, da bi morale volitve kljub vojni že potekati. Prav tako ima večina Ukrajincev (65% oktobra 2023) negativen odnos do ideje glasovanja na daljavo prek interneta in so zaskrbljeni zaradi nevarnosti ponaredkov med tem. Le 29 % jih meni, da je ta oblika glasovanja mogoča. Javnost ne podpira množične ideje o glasovanju na daljavo. In to velja za različne regije države.
Glede na to so govorice o pripravah oblasti na volitve med vojno postale dodaten element javnega ogorčenja. Narod, psihološko izčrpan zaradi dolge vojaške kampanje, je želel slišati razlago oblasti. 6. novembra je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prisiljen reagirati. Izjavil je, da so teze o morebitni izvedbi volitev leta 2024 v času vojne neprimerne.
“Odločiti se moramo, da je zdaj čas obrambe, čas bitke, od katerega je odvisna usoda države in ljudi, in ne čas lažnih novic, ki jih od Ukrajine pričakuje samo Rusija. Menim, da zdaj ni čas za volitve. In če je treba končati ta ali tisti politični spor in še naprej delovati le enotno, potem v državi obstajajo strukture, ki so ga sposobne končati in dati družbi vse potrebne odgovore. Da ne bo prostora za konflikte in igro nekoga drugega proti Ukrajini,” je dejal predsednik države v večernem video nagovoru.
Kasneje je namestnik predsednika CEC Serhiy Dubovyk govoril na temo volitev. Uradnik je poudaril, da volitve ne potekajo v času vojaškega prava. To je zakon. In vse ostalo so politične špekulacije. Tema volitev je nekaj časa izgubila svoj pomen in zbledela v ozadju. Vendar pa obstaja občutek, da so volitve med vojno vprašanje, ki bo občasno še vedno prišlo na površje. In čeprav je Zelenski kasneje dejal, da ni pravi čas, obstajajo znaki, da so bile oblasti aktivno zainteresirane za možnost izvedbe volitev jeseni. In za to obstajajo določeni razlogi.
Izvedba volitev spomladi 2024 bi koristila sedanji vladi. Zdi se, da Volodimir Zelenski vsekakor namerava kandidirati za drugi mandat. To pomeni, da se njegova ekipa sooča z nalogo zmage v volilni kampanji. Urad predsednika stalno spremlja raven javne podpore. Če je bilo v prvem letu obsežne vojne zaupanje v Zelenskega nesporno, zdaj obstaja težnja, da se postopoma zmanjšuje. Če pa bi naslednjo pomlad potekale predsedniške volitve, bi Zelenski skoraj zagotovo praznoval zmago. Le redki verjamejo, da bi njegova ocena v nekaj mesecih padla na nevarno kritično raven. Toda v enem letu, dveh ali treh, je vse mogoče. Dolga preložitev volitev v času lahko predsedniku povzroči volilne težave zaradi negotovega izida vojne, izgub in vprašanj, ki se kopičijo v družbi. Zato so spomladanske volitve leta 2024 malo verjeten dogodek, vendar zaželen za ekipo Zelenskega.
Poleg tega, če si hipotetično predstavljamo, da so si oblasti drznile izvesti volitve po urniku, bi te verjetno potekale med vojno. Dvomljivo je, da se bodo sovražnosti čez nekaj mesecev končale. Toda volitve v aktivni fazi vojne so preveč omejitev in tveganj. Zlasti pomanjkanje prave politične konkurence. Teleton je očistil politično polje in marginaliziral številne nekdanje najvišje politike. Težko si je predstavljati običajen volilni postopek pod takšnimi pogoji. Spomladi 2024 sedanji predsednik preprosto ne bi imel resnih konkurentov. In volilna kampanja bi bila bolj podobna referendumu o zaupanju predsedniku države. Nekakšno dvomljivo praznovanje demokracije v vojnem času, ki bi bolj spominjalo na volilne kampanje v avtoritarnih režimih.
Volitve v času vojne niso le tveganje za varnost volivcev. To so tveganja družbenih nesoglasij, izgube zaupanja in umetnega nasprotovanja različnih skupin prebivalstva. Jasno je, da v skladu z vojaškim pravom oblasti preprosto ne bi mogle zagotoviti enakih pogojev za udeležbo na volitvah za različne segmente prebivalstva v Ukrajini in tiste državljane, ki so odšli v tujino. MiTisti, ki bi se jih radi udeležili, ne bodo mogli uveljavljati svoje volilne pravice. Prav tako ni jasno, kaj storiti v primeru zračnih napadov in bombardiranja na dan volitev. Navsezadnje volivcev ni mogoče namestiti povsod v podzemna zavetišča, volilnega postopka pa ni mogoče več dni prekiniti ali raztegniti pravočasno. Glasovanje vojske je popolnoma ločen problem. Kako lahko glasujete pod sovražnim ognjem? Zato bi bila na volitvah po vojaškem pravu vsaj nekaj milijonom državljanov Ukrajine odvzeta volilna pravica.
Seveda si lahko drznemo organizirati volitve po urniku in jih uradno zmagati. Priprava različnih utemeljitev za takšen korak. Na primer, sklicevati se na zunanji pritisk partnerjev, potrebo po ohranjanju legitimnosti in druge namišljene preference načrtovanih volitev. Toda zmaga sedanjega predsednika bi hkrati spodkopala njegovo legitimnost med ukrajinsko družbo. Že samo soglasje oblasti k volitvam med vojno bi povzročilo nasilen čustveni odziv. Enotnost znotraj države bi bila hitro uničena. Sledile bi vroče razprave in spori. Prišlo bi do vala obtožb, da je predsednik želel ostati na položaju za vsako ceno. Omeniti velja, da bi denar lahko usmerili v vojsko, namesto da bi organizirali volilni postopek. In Moskva bi z veseljem gledala vse to. Kremelj bi bil navdušen, če bi se Ukrajinci začeli prepirati med seboj in preusmeriti pozornost na volitve, ne pa na potrebo po odganjanju agresorja.
Formalno je mogoče zmagati na predsedniških volitvah. Zakone je mogoče celo prilagoditi tako, da imajo volitve med vojaškim pravom določeno pravno podlago. Hkrati pa je mogoče izgubiti družbeno legitimnost. In v tem primeru negativne posledice ne bodo dolgo prišle, grozili bodo notranji konflikti v državi. In to je nesprejemljivo za Ukrajino v razmerah vojne in zunanje ruske grožnje.
