Na nedavni trik Serhiya Zhadana in Khrystyne Soloviy sem se odzval z razumevanjem in celo nekaj sočutja. Umetniki morajo tudi jesti, pesem, katere motiv se ne more spomniti niti od tretjega časa, očitno ne potegne za hit sezone. Seveda je bilo malce nerodno, da sta se dva izkušena in daleč od nenadarjenih umetnikov zatekla k najstniški nezaslišanosti, toda kaj lahko storite tukaj – kreativna iskanja včasih vodijo do nepričakovanih krajev. Je bilo vredno? Ne vem. Vsaj po očitno pretiranem odzivu Cerkve in nekaj tednih medijskega vznemirjenja ta škandalozni posnetek ni dosegel milijona ogledov na YouTubu. Zgodi.
Obstaja še veliko vprašanj za tiste, ki so se odločili, da bodo situacijo obrnili do točke popolnega absurda. Zadnjič je neka Alina Shubska v cerkvi svetega Andreja poljubila dekle in na Facebooku objavila fotografijo z napisom “Ker je Bog ljubezen!”. Lahko bi se prepirali z zadnjo izjavo (no, v tem krščanstvu ni vse tako preprosto!), toda teološki spor z vedeževalcem na kartah Tarot je dvomljiva ideja, z vsem spoštovanjem do delavcev na področju okultnih in mističnih služb. Zaradi tega je bila gospa Shubska deležna vznemirjenja in predvidljivo podžigala ogorčenje verske javnosti, ki se je po Žadanu in Soloviju komaj ohladila.
Po gospe Shubski so se aktivisti LGBT odločili, da bodo ujeli hype. Tako je vodja vojaškega združenja LGBTQ+, Viktor Pylypenko, pozval “vse gejevske pare, naj pridejo v cerkev svetega Janeza”. Andrew in poljub,« je na družbenih omrežjih objavil video, v katerem je poljubljal svojega fanta. Kaj je smisel vsega tega? Po besedah gospoda Pylypenka naj “opomni tiste, ki tam izvajajo svoje obrede, da nimajo moči, da bi obsodili in kaznovali za ljubezen.” Umetnikom je mogoče veliko odpustiti, ker so za to umetniki. Po drugi strani pa pričakujete, da bodo javni aktivisti nekoliko bolj preudarni in bodo imeli jasnejšo vizijo svojih ciljev. Ali bo družba postala strpnejša, če bo njen pomemben del namerno izzvan agresiji? Ali je mogoče pridobiti samospoštovanje s prezirom do drugih? Ta vprašanja se slišijo tako pogosto, da so se že spremenila v retorična …
Toda prepustimo polemiko o LGBT aktivistih in njihovih metodah za kasneje. Za zdaj bom postavil vprašanje, kot sledi: si lahko predstavljamo podobne novice v, recimo, marcu 2022? Seveda ne. Toda kaj se je od takrat bistveno spremenilo? Tako so Ruse izgnali iz Kijeva, odgnali iz Harkova in prisilili, da pobegnejo iz Khersona. Vendar vojne ni videti konca. Da, slišal sem, da smo po besedah Andriya Yermaka že pretekli 70 metrov od sto. Ampak še vedno sem prebral najnovejši članek Valerii Zaluzhnyi na straneh The Economist, in slika je nekoliko drugačna. Kakorkoli že, pred nami je še veliko izzivov. Zato bom rekel puhlico: zdaj ni pravi čas, da bi v zadnjem delu ponovno obudili »kulturne vojne«, »spolno revolucijo« ali »boj proti klerikalizmu«. Mimogrede, to ne velja samo za levičarsko-liberalne aktiviste, ampak tudi za njihove sparing partnerje – vsaj tiste, ki še vedno menijo, da je neomarksizem večja grožnja Ukrajini kot rasizem.
In če bi le šlo za to temo! Pred kratkim je televizijska voditeljica Yanina Sokolova ujela trenutek slave tako, da je povabila jezikoslovko Lviv, znano po svojih ultraradikalnih izjavah, v zrak svojega “srečanja”. Ideja gospe Sokolove se je uresničila: vznemirila se je. In dejstvo, da je njen sogovornik razmazal vojsko, ki ne govori vedno jezika Tarasa Ševčenka, je zgolj malenkost, trpeli bodo … Medtem se v nasprotnem kotu obroča zberejo znani liki in se komaj zadržijo pri petju stare pesmi o “zatiranju ruskih govorcev”. No, to je samo vzdušje prijetnih predvojnih let! Medtem orki plezajo in plezajo po Avdiivki…
Težko verjamem, da vse te prazne konflikte in škandale ustvarjajo tuje posebne službe. Seveda je nevarno podcenjevati sovražnika, vendar ne smemo precenjevati človeške sposobnosti, da se upre skušnjavam. In največja skušnjava v našem hiperinformacijskem svetu je hype. Tukaj je še en primer, ki je zdaj res strašljiv. Če ste opazili (in verjetno ste to tudi storili), je oktobra prišlo do plazu poročil o samomoru najstnikov. Običajne publikacije so se seveda vzdržale širjenja takšnih informacij, da ne bi povzročile tako imenovanega “Wertherjevega učinka”, to je vala posnemanih samomorov. Vendar pa je bila v kanalih Telegram in na mestih za smeti vsaka tragedija posuta v vse svoje podrobnosti in med seboj tekmovala v učinkovitosti. Pomanjkanje erudicije? FSB / GRU naročila? Ne, to so samo šakali, za katere sta pomembna le statistika prisotnosti in število naročnikov …
No, bodimo iskreni: signal, da je prišel čas “boja” (ni drugega načina, oprostite), je dal politični razred. Takoj, ko je postalo jasno, da se propad naše državnosti ne bo zgodil, se je politika začela oživljati. Dolgo časa je bilo prepiranje buldogov pod preprogo, prZdaj politični boj že poteka odprto in brez sramu. No, če politiki že “ogrevajo” svoje volivce, zakaj se potem vsi ostali ne bi vrnili k svojim običajnim dejavnostim, kolikor to dopuščajo omejitve vojaškega prava?.. Vse to je seveda zelo nevaren napačen začetek. In na žalost ni gotovosti, da bo vse ostalo v zdravi pameti do konca vojne.
In kaj se bo zgodilo potem, ko bo čas, da si poližete rane – nočem niti razmišljati o tem. Obstaja na stotine vprašanj, ki bodo zahtevala skrbno preučevanje. Obstaja na tisoče konfliktnih situacij, ki jih je treba razkriti s previdnostjo sapperja. In vse to bo morala storiti družba, katere kolektivna psiha je izčrpana zaradi vojne. Da bi si opomogli, bomo potrebovali arhitekte soglasja – strokovnjake za krizno komuniciranje, mojstre dialoga in mediacije, ne pa hype lovcev, ki brizgajo bencin povsod, kjer je še majhna iskra. Pravzaprav tudi zdaj naša družba ni v agregacijskem stanju, da bi jo podvržela nepotrebnim testom moči. Toda, ko se je postopek že začel, ga ni mogoče ustaviti niti s členi niti s pritožbami – vse to boste morali pregledati.
