5. in 6. avgusta je Savdska Arabija postala kraj, kjer so se zbrali predstavniki več kot 40 držav, da bi razpravljali o načinih za dosego miru v Ukrajini. To srečanje je nadaljevanje diplomatskih posvetovanj, ki so potekala v Københavnu in ki v medijih niso bila preveč objavljena. Toda raven državne zastopanosti v Džidi se je znatno povečala. Najprej zahvaljujoč udeležbi na konferenci delegatov iz držav globalnega juga – Azije, Afrike in Latinske Amerike. Kot tudi prisotnost uradnega predstavnika Kitajske na dogodku.
Stranki se po sestanku nista strinjali z besedilom skupne izjave. To so preprečili preveč različni pogledi sodelujočih držav na naravo rusko-ukrajinske vojne in vizije njenega konca. Vendar je še vedno nekaj posrednih izidov srečanja v Džidi.
Ukrajinske oblasti menijo, da so rezultati konference zelo spodbudni in konstruktivni. Po besedah vodje urada predsednika Ukrajine Andrija Yermaka so se pogajalci strinjali, da bi moralo biti načelo ozemeljske celovitosti naše države osnova za mirno rešitev rusko-ukrajinske vojne. Delegati so se dogovorili tudi o ustanovitvi delovnih skupin za vsako od desetih točk mirovnega načrta, ki ga je predlagala Ukrajina. Pričakuje se, da se bodo nekatere države lahko osredotočile na območja, ki so jim najbližja – od jedrske varnosti do vrnitve ujetih in ugrabljenih ukrajinskih otrok.
Po drugi strani pa namestnik vodje urada predsednika Mykhaila Podolyaka na radiu Liberty Dejalda vse države še vedno ne razumejo, zakaj bi morala Rusija zapustiti ukrajinsko ozemlje, da bi končala vojno. Tako kot nekatere države menijo, da je ruska agresija na Ukrajino le ozemeljski spor. Iz tega sledi, da je za takšne države povsem mogoče, da se Ukrajina pogaja z agresorjem brez popolnega umika svojih čet.
Nekatere države tega konflikta ne razumejo globoko, poleg tega pa nekatere države še naprej menijo, da je Rusija sposobna izvajati obsežne vojaške kampanje. Težko je razložiti, da če želimo končati vojno, najti njen konec, potem mora Rusija izgubiti. Če želimo nadaljevati vojno in s tem čim bolj diskreditirati mednarodno pravo, se moramo o nečem pogajati z Rusko federacijo. Tega ne razumejo vsi in to so najtežja vprašanja,” je Podoliak pojasnil stališče nekaterih držav.
Poleg tega številni udeleženci srečanja v Džidi kategorično zavračajo potrebo po privedbi ruskega političnega in vojaškega vodstva pred sodišče, ker se je vojna sprožila. Vsi ne podpirajo klavzule o plačilu odškodnin Ukrajini za povzročeno škodo in uničenje.
Pričakuje se, da se bodo diplomatska posvetovanja s sodelovanjem Ukrajine nadaljevala tudi v prihodnje. Morda bomo letos videli novo srečanje, že s sodelovanjem voditeljev držav, kjer bomo razpravljali o “ukrajinski formuli za mir”. Tudi Rusija ne namerava biti povabljena tja. Hkrati pa ni znano, koliko takih dogodkov bi se moralo zgoditi, preden se doseže določen rezultat. Optimistični scenarij vključuje izvedbo še dveh konferenc za dosego glavnega cilja.
Vodja urada predsednika Andrija Yermaka je v komentarju ukrajinskim novinarjem namignil, da bo Rusija v njih vpletena v zadnji fazi pogajanj. Vendar pa bi srečanje s sodelovanjem Rusije moralo potekati domnevno šele, ko bo pripravljena priznati poraz v Ukrajini. Pravzaprav je bil končni mirovni vrh v uradu predsednika povezan s koncem vojne. Vendar so priznali, da brez umika ruskih vojakov iz Ukrajine tega načrta ne bi bilo mogoče izvesti. To je najšibkejša točka celotne diplomatske pobude. Od zdaj naprej so možnosti, da bo Rusija umaknila svoje čete iz Ukrajine, iz kategorije fikcije.Kremelj je napovedal srečanje v Savdski Arabiji. Ministrstvo za zunanje zadeve agresorske države je izjavilo, da “pogajanja v Džidi nimajo nobene dodatne vrednosti.”
Moskva je bila ogorčena, ker njeni predstavniki niso bili povabljeni na pogovore. »Brez sodelovanja Rusije in brez upoštevanja interesov Moskve je bilo srečanje brez pomena,« je cinično komentiral uradni Kremelj. Rusija je tudi obljubila, da bo o rezultatih konference razpravljala z državami članicami BRICS. Očitno je, da bo Kremelj poskušal vsaj delno prevzeti pobudo na mednarodnih platformah in si bo zelo prizadeval za promocijo svojih lažnih pripovedi.Kremelj je prek ust tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove še enkrat ponovil svoje zahteve po Ukrajini, ki se od začetka obsežne invazije dejansko niso spremenile. Med njimi so: nevtralen in neuvrščen status Ukrajine, priznanje “nove teritorialne realnosti”, demilitarizacija in denacifikacija, pravice rusko govorečih.
Toda v Združenih državah Amerike je bilo dejstvo, da je imel sestanek v Džidi, na splošno pozitivno ocenjeno. “Menimo, da je produktivno, da so številne države lahko slišale neposredno iz Ukrajine tako o nasilju, ki ga je Rusija zagrešila nad njimi kot o njih njihovo vizijo pravičnega in trajnega miru, ki ohranja njihovo ozemeljsko celovitost in suverenost,” je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller na sestanku v Washingtonu 7. avgusta. Poleg tega je ameriški uradnik izrazil zadovoljstvo s sodelovanjem predstavnika Kitajske v pogajanjih o miru.
Konferenca v Džidi bi teoretično lahko postala uvod v prihodnja pogajanja med Ukrajino in državo agresorko. Vendar si je doslej težko predstavljati, na podlagi katerih so ta pogajanja mogoča. Navsezadnje je že jasno, da se agresor ne bo prostovoljno strinjal z de-zasedbo ukrajinskih ozemelj. Putin potrebuje pogajanja ne za pravičen mir, ampak za začasno premirje, med katerim bo Rusija poskušala končno pridobiti oporo v zasedenih deželah. In kasneje, če se pojavijo ugodne okoliščine, se bodo nadaljevale sovražnosti. Če se bomo dogovorili o obliki pogajanj z agresorjem, ne da bi umaknili njegove vojske, bo Ukrajina dobila ponovitev Minska. In potem bi morali pričakovati neskončne razprave, ki lahko trajajo več let. V teh brezplodnih diplomatskih razpravah Kremelj uporablja vse svoje izkušnje pri širjenju laži, manipulacij in ponaredkov. Storil bo vse, da bo pogajanja spremenil v nesmiselno klepetanje in se skušal izogniti odgovornosti za agresijo.
Prav tako je dvomljivo, da bo ukrajinska družba navdušeno sprejela začetek pogajanj z agresorjem, če bodo njene čete v Ukrajini. Vendar pa je treba uresničiti še eno stvar: če do konca leta ne bo večjih sprememb v korist Ukrajine na frontni črti, se lahko mednarodni pritisk za začetek pogajanj o Kijevu poveča. Ne moremo izključiti tveganj zmanjšanja obsega vojaške in finančne pomoči naslednje leto. Na žalost je to v Moskvi dobro razumljeno.In vendar to ne pomeni, da je bilo srečanje v Džidi na tej stopnji preprosto neobvezna formalnost. Za Ukrajino je že samo dejstvo, da se v pogovor o pravičnem miru vključi čim širši krog držav, pozitivno. Še posebej države, ki oklevajo ali zavzemajo večinoma prorusko stališče.
Verjetno po konferenci niso vse države sprejele ukrajinskih argumentov. Morda so mnogi ostali v položaju, ki ne razlikuje med žrtvijo agresije in agresorjem. Toda sporočanje ukrajinskega stališča je še vedno pomembno. Celo uradno priznanje načela suverenosti in spoštovanja ozemeljske celovitosti Ukrajine je že dober znak. In na splošno, uspešen manever. Dobra novica je tudi prisotnost kitajskega predstavnika na srečanju. Ampak ne precenjujte samega dejstva obiska odposlanca iz Pekinga v Savdski Arabiji. Kitajska bo še naprej igrala svojo igro. Njegove besede “o pripravljenosti za spodbujanje mirovnih pogovorov” so pomembne glede na to, kakšen mir v LRK velja za pravičnega.
Konferenca v Džidi je tudi dokaz pripravljenosti, da svetu pokažemo, da Kijev resnično zanima pravičen mir, brez priključitve ozemelj in pod pogojem, da se v celoti obnovi ukrajinska suverenost. Navsezadnje ruska propaganda rada pošilja lažna sporočila o zavezanosti miru, hkrati pa vsak dan ubija Ukrajince in pošilja rakete v ukrajinska mesta in vasi. Razbijanje ruske propagande in delo z množično javno zavestjo po vsem svetu je tudi orodje, ki zmanjšuje globalne zmogljivosti Moskve. Izolira ga od večine sveta. Da, morda ne bo dal hitrega takojšnjega učinka. Toda manj prijateljev in simpatizerjev v Rusiji, bolje za nas.
Najverjetneje srečanje v Džidi morda ne bo imelo nobenih globalnih posledic in ne bo vplivalo na konec rusko-ukrajinske vojne. V vojni vrste, ki jo je sprožila Rusija, je diplomatska rešitev praviloma mogoča šele po vojaškem porazu agresorja. Ali v primeru večjih notranjepolitičnih pretresov v Ruski federaciji. Če ni obetov, je možnost učinkovitih pogajanj in pravičnega miru za Ukrajino žal dvomljiva.
