Vsako govorjenje o pristopu Ukrajine k Natu v zameno za odpoved delu svojih ozemelj je “popolnoma nesprejemljivo”. To je izjavil tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Ukrajine Oleg Nikolenko.
“Načelnik štaba generalnega sekretarja Nata je priznal, da bi Ukrajina lahko postala članica Severnoatlantskega zavezništva v primeru ozemeljskih koncesij Ruski federaciji. Pogovori o pristopu Ukrajine k Natu v zameno za odpoved delu ukrajinskih ozemelj so popolnoma nesprejemljivi,” – Napisal Nikolenko se je na Facebooku odzval na besede generalnega sekretarja Nata Stiana Jenssena, načelnika štaba, da bi lahko bila ena od možnih rešitev za pristop Ukrajine k zavezništvu “opustitev” dela svojega ozemlja.
Po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva za zunanje zadeve zavezništvo, tako kot Ukrajina, ne trguje z ozemlji.
“Zavestno ali nezavedno sodelovanje uradnikov Nata pri oblikovanju pripovedi o možnosti, da Ukrajina zapusti svoja ozemlja, je v rokah Rusije. Namesto tega je v interesu evroatlantske varnosti, da razpravljamo o načinih za pospešitev zmage Ukrajine in polnopravnega članstva v Natu.” – je dejal Nikolenko.
Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je poudarilo, da so zavezani k nadaljnjemu plodnemu sodelovanju s sekretariatom Nata za dosego teh ciljev.
Opozoriti je treba, da je danes načelnik štaba generalnega sekretarja Nata Stian Jenssen predlagal, da bi Ukrajina lahko postala članica zavezništva v zameno za “opustitev” dela svojega ozemlja. Ustrezno izjavo je podal na javni razpravi v norveškem mestu Arendal. Jenssenove besede je citiral lokalni časopis VG.
“Mislim, da bi bila možna rešitev za Ukrajino ta, da se odreče ozemlju in namesto tega pridobi članstvo v Natu,” je dejal.
Hkrati je Jenssen poudaril, da se mora “Ukrajina sama odločiti, kdaj in pod kakšnimi pogoji se želi pogajati.”
Na vprašanje novinarjev, ali meni, da bi se morala Ukrajina odreči zemljišču zaradi miru z Rusijo in prihodnjega članstva v Natu, je Jenssen opozoril, da razprave o možnem statusu po vojni že potekajo, vprašanje koncesije za ozemlja pa postavljajo drugi.
“Ne pravim, da bi moralo biti tako. Toda to je morda verjetna rešitev,” je dejal načelnik štaba generalnega sekretarja Nata.
