Strateški dokumenti, ki jih je pripravila ruska predsedniška administracija, so osvetlili načrte Moskve za ohranitev vpliva v Litvi, Latviji in Estoniji. Ti cilji vključujejo financiranje pro-ruskih nevladnih organizacije, prizadevanja za ohranitev ruskega jezika v šolah in preprečevanje rušenja sovjetskih spomenikov.
Dokumente je pripravil Kremljav urad za medregionalne in kulturne odnose, ki poroča neposredno upravi ruskega predsednika Vladimirja Putina. Mednarodna ekipa novinarjev je pred tem poročala o podobnih načrtih za Belorusijo in Moldavijo.
Načrti Kremlja za baltske države so bili razviti jeseni 2021. Po navedbah obveščevalnih strokovnjakov, ki so jih intervjuvali za ta članek, avtorji verjetno niso vedeli za predhodnje vdore v Ukrajino, ker o njenih morebitnih posledicah v dokumentu niso razpravljali.
Načrti za vsako baltsko državo so sestavljeni iz dveh delov. Prvi opisuje morebitne grožnje ruskim interesom, drugi opisuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti za boj proti njim. Politični, vojaški, vojaško-tehnični in varnostni cilji, trgovinsko-ekonomski in humanitarno-socialni cilji so razdeljeni na tri različna časovna obdobja: kratkoročna (do leta 2022), srednjeročna (do leta 2025) in dolgoročno (do leta 2030).
Dokumente je pridobila skupina preiskovalcev litavske radiodifuzijske družbe LRT (Lietuvos radijas ir televizija) skupaj s partnerji: estonska novicna služba DelfiŠvedščina Expressen, Londonski center za raziskovalno novinarstvo Dokumentacije, Latvijski preiskovalni center Re:Baltica, nemški mediji Süddeutsche Zeitung, WDR in NDRUkrajinščina Kyiv Independent, Poljščina Frontstory in srednjeevropskih Vskvare.
Usklajeni ukrepi
Načrt za baltske države je prišel v Putinovo administracijo jeseni 2021. Ena od njenih točk je uporaba pro-ruskih sil in organizacij, ki delujejo v baltskih državah.
V Litvi so nekateri proruski aktivisti v središču nekdanjega politika Algirdasa Paleckisa, obsojenega zaradi vohunjenja za Moskvo. Jeseni leta 2021, ko je bil na sojenju Paleckisu, so njegovi podpiralci organizirali shod podpore v Vilni. Shoda sta se udeležila tudi sama Paleckis, pa tudi Kazimeras Jurajtis in Edikas Jagielavičius. Shoda so se udeležili tudi latvijska evropska članica Tatiana Zhdanok, članica Ruske zveze Latvije, in dva irska politika, Mick Wallace in Claire Daly.
Paleckis je bil raziskan za krivega vohunjenja za Rusijo in obsojen na šest let zapora. Upal je, da bo prejel sredstva iz Združene Rusije, Putinove stranke. Eden od govornikov na shodu je bila Erika Schvencionene, v tem času malo znana aktivistka. Po obsodbi Paleckisa je bila na čelo njegove organizacije.
Schvencionene je organiziral izlete v Belorusijo, da bi se srečal z Aleksandrom Lukašenkom in njegovo upravo. Skupaj z drugo podporo Paleckisa, Jagielavičius, je načrtovala potovati na rusko zasedena ozemlja Ukrajine kot opazovalka nezakonitih referendumov. Sodelovala je tudi pri registraciji dveh nevladnih organizacija: Mednarodnega sosedskega foruma (Tarptautinis geros kaimynystės forumas) in zora pravosodja Državljansko gibanje (Pilietinis judėjimas Teisingumo aušra).
Po odločitvi sodišča o razpustitvi Mednarodnega sosedskega foruma je Schvencionene stanje komentiral takole: »Ne bomo upočasnili, saj so naše dejavnosti odlične in načrtovane že nekaj let vnaprej. Ustvarili bomo več organizacij, da bodo javni administratorji imeli kaj za opraviti, da bomo lahko normalno izvajali svoje dejavnosti, dejavnosti, ki so lepe in potrebne za Litvi.”
V baltskih državah so hkrati potekale demonstracije proti rušenju spomenikov iz sovjetske dobe.
13. maja 2022 je v Rigi potekal protest, ki ga je organizirala Ruska zveza Latvije. Njena vodja, Tetiana Zhdanok, je pred tem sodelovala na shodu v podporo Paleckisu v Vilniusu. Po demonstracijah so Zhdanoka aretirali, ker dogodek ni bil dogovorjen z oblastmi.
Odbor ZN za človekove pravice je 24. avgusta prejel pritožbo petih ljudi glede rušenja sovjetskih spomenikov v Latviji. Mesec dni kasneje je bila Litva obveščena o ukazu UNHCR o načrtovani razstrelitvi spomenika 2. svetovne vojne na pokopališču Antokol v Vilni. Tožeče stranke so bile opredeljene kot “etnični Rusi”, vključno z Juraitisom.
23. september Latvijska spletna stran IMHOclub.lv je objavil pritožbo Latvijcem, litoVietnamci, Estonci in Poles se pritožijo na to odločitev UNESCA. Portal ima predlogo za ustrezno pritožbo.
Čeprav so ti ukrepi videti kot ločena dejanja pro-ruskih aktivistov, so v skladu s cilji Kremlja, ki so opisani v dokumentu Urada za medregionalne in kulturne odnose.
Eden od kratkoročnih ciljev za leto 2022, omenjen v dokumentu, je “vzpostavitev novih javnih struktur, temeljev, nevladnih organizacij za spodbujanje in poglobitev sodelovanja z Rusijo”. Dokument vsebuje tudi klavzule o ohranjanju zgodovinskega spomina, na primer z ustavitev rušenja sovjetskih spomenikov.
Odvlačanje vpliva Nata
Glavni cilj strateškega dokumenta baltskih držav je soočenje z Natom. Leta 2022 je Rusija še pred invazijo na Ukrajino hotela ustaviti širitev dejavnosti ZDA in Nata na ozemlju Litve ter preprečiti vključitev postsovjetskih držav na področje vpliva Severnoatlantskega zavezništva.
Dokument kaže, da je največje zaskrbljenost Kremlja – tako kratkoročno kot dolgoročno (do leta 2030) – posledica Natovih načrtov za prihodnje uvajanje stalne baze v Litvi in “militarizacija litovskega ozemlja”.
Namen načrta Kremlja je preprečiti uvedbo integriranih natovih proti raketnih in protiletalskih raketnih sistemov vmesnega dosega v Litvi ter zmanjšati število in obseg ukrepov Natove operativne in vojaške pripravljenosti v Litvi.
Na dolgi rok želi Rusija ustvariti pogoje, pod katerimi bodo litovske oblasti prisiljene priznati morebitno škodo nacionalni varnosti zaradi širjenja Nata. Cilj Kremlja je vzpostaviti konstruktivne odnose med Litvi in Rusijo, zlasti na vojaškem področju, z vključevanjem linjevskih politikov v razvoj odnosov med Vilno in Moskvo.
Podobne strategije so bile opredeljene za Latvijo in Estonijo. Za Rusijo je najbolj nezaželena posledica vključevanja teh držav z Zahodom njihova aktivna vključenost v Nato in krepitev prisotnosti zavezništva v regiji. V Estoniji in Latviji so načrti Kremlja usmerjeni v etnične ruske manjšine.
Ruski, pristani in poslovni
Še en razlog za zaskrbljenost Kremlja so dejavnosti ruske opozicije v Litvi. “Agresivna” politika litvene vlade do Rusije je označena s strani Kremlja kot grožnje.
Na trgovinskem in gospodarskem področju se Rusija boji sankcij EU, ki bi iz Litve izgnala ruska podjetja ali zavrnila nakup ruskih energetskih prevoznikov. Kremlja kot grožnjo vidijo tudi morebitno izolacijo ali celo blokado kaliningradske regije.
Na socialnem področju je Moskva zaskrbljena zaradi preganjanja rusko govorečega prebivalstva, negativne podobe Rusov kot sovražnikov, odstranitve ruskega jezika iz šol in popolne prepovedi njene javne uporabe, pa tudi omejitev, ki jih nalagajo mediji v ruskem jeziku.
Moskva izraža zaskrbljenost, da bi rušenje spomenikov v čast sovjetske zmage v drugi svetovni vojni na koncu lahko pripeljalo do popolne revizije zgodovine vojne.
Poleg tega dokument v Kremlju razkriva načrte za boj proti gospodarskim sankcijam s preusmerjanjem tovornih tokov v ruska morska pristanišča na severozahodu. Moskva predvidi bolj vztrajno zagovarjanje svojih interesov v Litvi in intenzivne napore, namenjene prepričenju litvijskih podjetnikov, da ima ruski trg zanje velik potencial.
Moskva bi rada spodbudila litvansko proizvodno podjetje k vlaganju v Rusijo, uvozu ruskega plina in električne energije ter v celoti obnovila gospodarske odnose med Litvi in Rusijo.
Na socialnem področju načrt Kremlja vsebuje ukrepe za ohranitev izobraževanja v ruščini, ki bodo olajšali nadarjeni mladi, ki bodo študirali na ruskih univerzah. Kremelj namerava nadaljevati tudi boj proti zanikalcem ruskih različic zgodovine. Ločena točka se nanaša na spodbujanje ruske kulture v Litvi.
Propagandno usklajevanje
Urad za medregionalne in kulturne odnose, ki poroča neposredno administraciji ruskega predsednika in ki je razvil baltski načrt, nadzira Dmitry Kozak, ki je na mestu namestnika vodje uprave. Po mnenju političnega znanstvenika in strokovnjaka za informacijsko bojevanje Nerijusa Maliukevičiusa je Kozak “eden najpomembnejših administratorjev v Putinovem sistemu, človek, ki mu je zaupano nadzorovanje takšnih problematičnih vprašanj, kot je Ukrajina. Je eden tistih, ki so zaupani odločanju, popravljanju stvari v eni regiji, nato pa v drugi,” je dejal.
Po mnenju Malyukevičiusa je posebnost Urada za medregionalne in kulturne odnose ta, da so njegovi voditelji in zaposleni pogosto zastopniki ene od ruskih posebnih služb. »Ena od njihovih funkcij je delo v predsedniški administraciji, hkrati pa imajo položaj v obveščevalni instituciji. V nekaterih primerih je iz njihovih javnih biografij povsem jasno, v drugih poskušajo to skriti,” pravi Malyukevičius.
Med avtorji baltskega načrta je vadim Smirnov, poročevalec direktorata in nekdanji direktor Baltskega raziskovalnega inštituta v Kaliningradu. Leta 2012 so litavske obveščevalne službe izdale Smirnovo ime in ga dodale na seznam oseb, ki so mu zaradi vezi z ruskimi posebnimi službami in sovražnimi dejavnostmi proti Litvi prepovedale vstop v državo.
Po podatkih litvskega ministrstva za državno varnost (VSD) je Smirnov uporabil magistrsko delo, ki ga je napisal o litvski politični eliti, da bi se spoprijateljil z litvanskimi politiki in političnimi znanstveniki ter zbral inteligenco. “Bili so nenehni poskusi oblikovanja skupin baltskih znanstvenikov, poskusi, da bi jih pripeljali na Kant University [Балтійський федеральний університет імені Іммануїла Канта в Калінінграді], na seminarje, na vse vrste razprav. Najbolj sumljivi so bili Smirnov poskusi, da bi izvajal raziskave o litvinih političnih elitah, s katerimi je analiziral politične položaje različnih litvijskih oblasti. Mislim, da je takrat opozoril na posebne službe Litve in drugih držav,” pravi Maliukevičius.
Smirnov zanimanje za baltske države, zlasti Litva, ni zbledelo niti po tem, ko je postal javna osebnost. Podatki, ki jih je pridobila preiskovalna skupina LRT, kažejo, da je Smirnov zbral informacije in predstavil deinformacije o Litvi predvsem prek propagandnega mesta RuBaltic.ruvodi Sergej Rekeda. Ekipa LRT rekedinih e-poštnih sporočil, ki jih je objavil projekt Dosje Chernov.
Portal RuBaltic.ru leta 2013. Konec januarja letos je Smirnov napisal Rekedi e-pošto, v kateri je zapisal, da namerava organizirati razpravo o energiji v regiji Baltskega morja: “Rad bi vedel, za kaj ste specializirani. Lahko sodelujete v razpravi o tej temi? Na katerih področjih rusko-baltskih odnosov bi lahko pripravili članke za objavo?”
Nadaljevala se je korespondenca med Smirnovom in Rekedo. Na primer, na dan neodvisnosti Litve, 11. RuBaltic Aleksandr Nosovič je od Smirnova prejel nalogo, ki se je prenašala preko Rekede: “V.A. [Вадим Анатолійович] ukazala, naj nujno in humorno analizira preganjanje Algirdas Paleckisa. Ni treba čakati na članek, sam ga želi urejati, če pa želite, vam pošljem osnutek.«
Kasnejše dopisovanje kaže, da naj bi bil intervju z Paleckisom “darilo Litvi ob dnevu neodvisnosti”. Puščana e-poštna sporočila kažejo, da so Smirnov redno spraševali o njegovem odnosu z RuBaltic, pošiljal tedenske povzetke in se posvetoval z anketerji. Smirnov in Rekeda sta delala tudi na projektu analize elit v baltskih državah. Smirnov je bil imenovan za vodje projekta, Rekeda pa za njenega izvršilca.
“V smislu plačila moram vzeti 100.000 (po davkih). Kaj storiti z ostalim denarjem (papir, trakovi itd.) je od vas. Prvo potovanje v okviru nepovratnih sredstev bo potekalo v prvi polovici junija, Rekeda pa mora kriti stroške. Vsa druga potovanja so z mojim soglasjem,” je poleti 2013 zapisal Smirnov.
Načrt za zaustavitev sinhronizacije omrežja
Dokumenti iz urada ruskega predsednika prav tako kažejo, da Namerava Kremelj preprečiti umik baltskih držav iz postsovjetske pogodbe BRELL (Belorusija, Rusija, Estonija, Latvija in Litva). V skladu s tem aktom baltska omrežna omrežja ostajajo v enotnem omrežju z Rusijo in Belorusijo.
Do konca leta 2025 bi morale baltske države dokončati sinhronizacijo svojih električnih omrežj z Evropo in opraviti skupno testiranje. Načrt Moskve pa je ohraniti baltske države v omrežju BRELL. V delu načrta v zvezi z Latvijo je umik iz pogodbe opredeljen kot grožnja.
Litvanski premier Ingrida Šimonytė meni, da so načrti Rusije v sedanjih razmerah nerealni, saj baltske države močno vlagajo v energetsko neodvisnost in varnost.
Po navedbah nekaterih zahodnih obveščevalnih uradnikov, ko je ruska predsedniška administracija leta 2021 pripravljala strategijo, njeni avtorji morda ne bi bili seznanjeni s Putinovi nameni za vdiranje v Ukrajino. “Zaradi razmer, ki jih je povzročila vojna, je Kremelj moral ponovno premisliti in spremeniti nekatere svoje načrte za Baltike,” pravi eden od obveščevalnih uradnikov.
Ruska obveščevalna služba je oslabljena zaradi korupcije
“Razvoj takšnih načrtov je institucionalna zapuščina, ki jo je Kremelj podedoval iz sovjetskih časov,” je v intervjuju dejal Maliukevičius LRT. Po njegovem mnenju vsak nov dokument analizira napake, narejene v prejšnjih, opisuje rešitve, ki niso delovale, in predlaga nove scenarijeMalyukevičius sprašuje tudi o realizmu načrta Kremlja in o tem, kako nevaren je za Lito in druge baltske države.
“Mogoče si tega ne bi smeli predstavljati [Кремль] je močan sistem z močnimi ljudmi. Primer Ukrajine je pokazal, da korupcija ni uničila le vojske, temveč tudi posebne službe. Operacija v Ukrajini je temeljila na obveščevalnih podatkih, ki so bili popolnoma neresnični. Ja, razumeti moraš, kaj počnejo in kako to počnejo. […], obenem pa ne smete precenjevati nasprotnika in predvidevati, da bodo vsi cilji samodejno doseženi,” je dejal Malyukevičius.
Prejšnji načrti Rusije za Litvi so propadli. Čeprav ne brez težav. Litva je z Nemčijo dosegla dogovor o napotitvi enot Nata. Sovjetski spomeniki so bili razdvojen po vsej državi, v šolah pa ruski jezik nadomeščajo drugi jeziki. Rusija in Belorusija sta bili zaradi sankcij ZDA in EU prisiljeni preusmeriti svoj tovor iz pristanišča Klaipeda.
“Sliši se kot seznam neispolnjenih upov. Za Putina je nerealno, da verjame, da mu bo uspelo odrezati baltske države od Nata in EU. Po drugi strani pa je za Rusijo res pomembno, da se anti-rusko čustvo v baltskih državah obvladuje,” je dejal Wolfgang Ischinger, nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference. Meni, da baltski načrt ni strategija, temveč poskus, da se razmere ne bi poslabšale.
Zahodni obveščevalni uradnik, s ko smo se pogovarjali in prosili za oceno načrta Kremlja, se je prav tako strinjal, da dokument ne govori o prizadevanjih Rusije, da bi pridobila več vpliva v baltskih državah, temveč o ohranjanju vsaj vpliva, ki ga že ima.
V ta namen Rusija uporablja hibridne ukrepe: podpira pro-ruske stranke, izkorišča rusko govoreče manjšine, zlasti tiste, ki imajo dvojno državljanstvo v Latviji in Estoniji. “Mi z Rusijo izpeljamo hibridno vojno, baltski načrt pa je klasično orodje mehke moči,” pravi strokovnjak.
“Seveda moramo biti pozorni na takšne načrte,” pravi Alexander Toots, namestnik generalnega direktorja estonske službe za notranjo varnost, “Vendar pa moramo razumeti, iz kakšnega obdobja ti dokumenti izvirajo. Zaključkov ne moremo sklepati samo iz takih materialov, saj lahko namerno zavajajo o resnosti ruskih resničnih želja. To pomeni, da moramo v praksi oceniti tudi signale: ali obstajajo znaki, da poskušajo izvajati takšne načrte. Ali pa so zastavljeni strateški cilji že zamujani, ker so se okoliščine spremenile. Če vidimo, da se načrti izvajajo, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jih zaustavimo.”
LRT poslal vprašanja pro-ruskim aktivistom Juraitisu in Schvencionenu, vendar še ni prejel odgovora.
Avtorji članka: Indrė Makaraitytė, Mindaugas Aušra, urgita Čeponytė, Rūta Juknevičiūtė, Jurga Tvaskienė. Prvič je bila objavljena na portalu Lrt.It.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Prejšnji članki projekta: Ukrajina – EU: vroč konec pogajanj, Ukrajina – beži od izbor, Eastern Partnership after the Arab revolutions, In a crooked mirror, Prezira, Lukašenko u rata sa Putinom, Between Moskva i Kyiv, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluotok straha, Ukrajina je izmišljena na Vzhodu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali pa razpravljaj o zgodovini, minsk mrtvec
Izvirni naslov članka: Ujawniono plany Rosji wobec krajów bałtyckich
