Tromoča reakcija ZN in drugih mednarodnih organizacij na razstrelitev HPP Kakhovka s strani ruskih okupatorjev je povzročila nov val ogorčenja in razočaranja Ukrajincev. Predstavniki oblasti prav tako niso skrivali nezadovoljstva z ravnodušjem mednarodne skupnosti do novega kaznivega dejanja agresorske države. Vendar nemoč in neučinkovitost mednarodnih struktur, namenjenih zaščiti miru in pravice v svetu, ni nič novega.
Prva svetovna vojna 1914-1918 je naredila globok vtis na sodobnike glede obsega sovražnosti, števila smrtnih žrtev in uničenja, ki so jih povzročili. Pojav novega smrtonosnega orožja in njihova uporaba v praksi sta privedla do številnih žrtev. Zahodni politiki tega časa so želeli, da nova velika vojna v prihodnosti ne postane spet realnost. V ta namen je bila ustanovljena mednarodna organizacija Liga narodov.
Ustanovitelji Lige narodov so za to zastavili plemenite cilje. Organizacija naj bi zagotovila mir na planetu in mirno reševanje sporov med državami. In tudi za boj za dearmament, kolektivno varnost in izboljšanje kakovosti življenja na planetu. Sprva so bile dejavnosti te strukture razmeroma uspešne. Liga narodov je postala platforma, kjer so se sestali in pogajali diplomati iz različnih držav sveta. države z različnih celin so bile sprejete v svoje vrste. Tudi države, ki niso bile članice Lige narodov, so pokazale zanimanje za njeno delo. Mednarodna organizacija je lahko rešila tudi več teritorialnih mejnih sporov v različnih delih sveta. Vendar je bila njegova učinkovitost pri tem izčrpana. Ko so v igro prišle velike sile sveta, ki so ponovno zastavili cilj spreminjanja meja svojih sosedov z vojaškimi sredstvi, jim Liga narodov ni mogla nasprotovati. Ta vojna je uničila ustanovo, ki je bila oblikovana, da bi preprečila drugo svetovno vojno.
V začetku 30. let so se pojavili resni alarmni zvonovi. Član Lige narodov in stalni član Sveta lige, Japonskega imperija je leta 1931 začel s svojim prevzemom Mandžurije. Poskusi, da bi končali agresijo, niso uspeli. Prav tako ni bilo mogoče uvesti gospodarskih sankcij proti Japonski ali sestanek mednarodne vojaške koalicije pod nadzorom Lige. Leta 1933 je uradni Tokio napovedal umik iz Lige narodov. Istega leta je to storila Nemčija, kjer je na oblast prišel Adolf Hitler. Poleg tega so nacisti vprašanje zapuščanja Lige narodov dali na referendum, na katerem je za to glasovalo več kot 90 % Nemcev.
Svetovne napetosti so se še večale. Vsa prizadevanja Lige narodov, da ustavi novo vojno, so bila zaman. Ta struktura ni uvesti učinkovitih sankcij proti Italiji, ki je leta 1935 napadla Etiopijo. Liga ni ustavila španske državljanske vojne 1936/1939. Nad Evropo so se znova zbirali nevihtni oblaki novega velikega konflikta. In vse to se je zgodilo s popolno nemočjo institucije, ki je nastala prav zaradi preprečevanja novih vojn. Sebičnost posameznih članov Lige, samo-odstranitev Združenih držav, ki ni nikoli ratificirala Versailles mirovne pogodbe z Nemčijo in listine Lige narodov, vključene v to, je naredila depresiven vtis.
Glede na to je leta 1934 ZSSR postala članica Lige narodov. Vabila totalitarni komunistični državi za pridružitev mednarodni organizaciji je poslalo 30 držav članic. In pobudnik je bila Francija. ZSSR je bil izvoljen tudi v stalni svet lige. Kot lahko vidimo, vstop sovjetsko-komunističnega imperija v Ligo narodov ni preprečil niti novo organizirani genocid ukrajinskega naroda prek holodomorja, niti njegova odkrito antidemokratična agresivna narava. Vendar ZSSR ni dolgo ostala v Ligi narodov. Decembra 1939 je svetovna skupnost po sovjetskem napadu na Finsko in posnetkih množičnega bombardiranja finskih mest začela zahtevati izključitev ZSSR iz Lige. Sovjetska vlada je izumila različne neumnosti. Prišel je do te točke, da je državni komisar za zunanje zadeve Vyacheslav Molotov dejal: ZSSR ni v vojni s Finsko, v središču vojne pa je vnela finska vlada, ki je že izgubila svojo legitimnost. Toda nihče ni resno jemal moskovske laži.
14. decembra je bilo sklicano zasedanje skupščine Lige narodov. Na pobudo Argentine je bilo vprašanje izključitve Sovjetske zveze dano na dnevni red. Razlog je agresija na Finsko. Od 40 držav članic Lige narodov je za osnutek resolucije skupščine glasovalo 28 držav. Svet Lige narodov je prebral resolucijo, ki jo je sprejela skupščina, in izdal resolucijo o izgonu Sovjetske zveze. Kremlin ni bil posebej vznemirjen. Samozavestno se je vkrcal na pot vojne in novo delitev sveta. Nasprotno, Moskva je opazila, da ima zdaj “proste roke” in da je liga narodov ne zavezuje.
Kot vidite, predhodnik ZN, Liga narodov ni mogla ustaviti druge svetovne vojne. Odločitev o izključitvi ZSSR je bila pravzaprav zadnja odločitev Lige. Do tega časa se je v svetu že začela nova velika vojna. Poljsko je zasedel Tretji rajh. Aktivnosti lige so se končno ustavile. Leta 1946 se je razpustil. Toda na nek način se Liga narodov kvalitativno razlikuje od sodobnih ZN. Nato so bili napadalci vsaj izključeni iz mednarodne strukture. Ali pa so odšli na lastno pobudo, kot so to storile Japonska, Nemčija in Italija. Sedanji ZN ni sposoben niti takšnega dejanja. To je posledica posebnih pravnih norm. Listina ZN ne predvideva možnosti odvzema stalnega članstva državi v Varnostnem svetu ZN. Izključitev države iz ZN zahteva soglasje dveh tretjin članov Generalne skupščine ZN in soglasno odobritev tega sklepa Varnostnega sveta. Če je torej agresor član Varnostnega sveta, mu je zagotovljeno, da se ne bo bal izgona iz ZN.
In napadalci iz preteklosti, ne glede na to, kako ciničen se sliši, so bili bolj iskreni do sveta in do sebe. Japonska, Nemčija in Italija so se podale na pot nove vojne, vendar niso uporabile platforme Lige, da bi redno dajale lažne izjave o zavezanosti miru in obtožile svoje žrtve. Izbrali so svojo pot in jo hodili, čutili šibkost in neenost svetovne skupnosti. Namesto tega se Rusija ne želi umakniti iz ZN. V celoti uporablja svoj vpliv v mednarodnih organizacijah, da tam seje laži in laži, popolnoma izkrivlja dejstva, se pretvarja, da je žrtev natovega agresivnega vedenja, vede neumnosti o ukrajinskih biolaboratorijah in jedrskem orožju. In celo vložiti prošnjo za Kyiv na Mednarodnem sodišču v zvezi z njegovo “razstrelitvijo HPP Kakhovka”. Agresor in mednarodni kriminalec ima pravno zaščiteno privilegirano sposobnost, da laže vsemu svetu in se izogne odgovornosti. In ZN preprosto ne morejo storiti ničesar glede tega. Spremenila se je v platformo za napadalca, ki prenaša sporočila z uporabo mednarodnih svetovnih organizacij.
Neuspeh mednarodnih organizacij, da bi preprečile agresijo ali privedle agresorja pred sodišče, ne bi smelo presenetiti ali šokirati. Seveda lahko strukture, kot sta ZN ali Liga narodov, prispevajo k reševanju nekaterih svetovnih problemov, vendar na precej nižji ravni in v manjšem obsegu. Vendar pa se skoraj ne morejo soočiti z željo nekega totalitarnega režima, da bi vnesel vojni ogenj ali ponovno na novo navezale državne meje na politični zemljevid sveta. Če bo nenadoma prišlo do nove svetovne vojne, bodo ZN paraliziran kot Liga narodov. Na tem svetu, polnem nevarnosti in soočenja, se moramo najprej zaneti nase. Ali članstvo v vojaško-političnih blokih, kot je Nato.
