Invazija Rusije na Ukrajino ni spremenila samo varnostne arhitekture v Evropi, temveč je spremenila tudi številne poglede na sodobno vojskovanje. Severnoatlantska zveza se je razširila, države članice pa so povečale varnostno porabo. V intervjuju za Yaroslava Kotsyshevskyija je general Myroslav Ruzhanskyi, predsednik Stratpointsove fundacije, povedal predvsem, da je vojna v Ukrajini postala preskušajoče mesto, kjer se zadnje nato tehnologije preizkušajo v bojnih razmerah.
– Pred nekaj leti so države Nata zmanjšale svoje vojske. Niso le zniželi stroškov, ampak so na primer opustili težko opremo. Verjeli so, da bodo vojne zdaj večinoma virtualne, teroristične organizacije pa asimetrične. Vendar imamo v Ukrajini zelo klasičen oborožen spopad, kjer ima topništvo pomembno vlogo in so tanki zelo učinkoviti. Veliko presenečenje je majhna vloga letalstva.
– Severnoatlantska zveza je zelo zrela organizacija, prihodnje leto bo praznovala 75. obletnico. Od takrat je to skoraj nespremenjena struktura. Washingtonska pogodba s 14 členi ostaja nespremenjena. To je njena vrednost: ustvarjena je bila organizacija, ki je obstajala toliko let. Seveda se je leta 2002 razvila neka evolucija, ki je bila sprejeta leta 2002. (Za allied Command Transformation – ACT) v Norfolku. Z drugimi besedami, bilo je priznano, da je glede na različno varnostno okolje po svetu potrebna sprememba.
Spomniti se moramo na pritrditev Krima leta 2014, saj je vrh Nata dve leti kasneje v Varšavi pripeljal do spremembe glede na varnostno strukturo v Evropi in napotitev sil Nata. Govorim o na primer o štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem. Odločitev ni bila sprejeta brez odpora. Spomnimo, da je imela Turčija nato drugačno mnenje in sprva nasprotovala tej pobudi. Ankara se je strinjala šele, ko smo se dogovorili za nakup turških dronov.
Vojna v Ukrajini, ki se dogaja že več kot leto dni, je absolutni preizkus delovanja zavezništva. Najprej se je Nato prvič odločil za sovražnika. Lanski vrh je ugotovil, da je Rusija grožnja v regiji. Grožnja v regiji pomeni globalno grožnjo. Evropa ni nek obrobni del sveta. To je izredno pomembno politično, gospodarsko in vojaško. Drugi ključni vidik je stališče generalnega sekretarja, ki je nedvoumno izrazil, da bo Nato podprl in pomagal državi, ki je napadena.
– Govorimo o spremembah na organizacijski, vojaško-politični ravni, toda ali se Nato spreminja na izključno vojaški ravni in ali razmišlja o spreminjanju realitete? Ker vidimo v Ukrajini Shantsi in zajetje Shantsi. To so mesta, ki se že mesece razpadajo in oblegajo. To je blato, ki se ga je treba bojevati. To sploh niso maneverji na boljših ali slabših cestah, kot so v zda ali natovih vajah. To je vrnitev na izvor evropskih oboroženih spopadov, kjer se veliko število vojakov dolgo sooča v zelo brutalnih razmerah. Se pripravljamo na to?
– Ne želim si, da bi Ukrajinci, ki se borijo za svojo varnost, kritično jemali moje besede, vendar je vojna v njihovi državi preizkusno polje, na katerem se preverjajo prav stvari, o katerih zdaj govorite. V kinu operacij se občasno pojavljajo novi sistemi orožja. Sprva so bili to proti tankovska granata in ročni protiletalsko topovi. Nato 155 mm pregradno topništvo, nato raketno topništvo in zdaj sistemi, ki so znani vsem nam. HIMARS. Imamo pa druge raketne sisteme. Na sprednji strani so sistemi. Domoljub, ki bo tudi v službi poljske vojske. Sistemi, ki jih uporablja Ukrajina, se zdaj preizkušajo v praksi.
Rada bi opazila pomembno stvar – uspehe ukrajinske vojske danes, kljub velikim žrtvovanju, ki jih daje. Zakaj ukrajincem uspe? Prvič, imajo podporo vrhunskih obveščevalnih sistemov, ki sicer niso v njihovih rokah, saj govorimo o satelitskem izvidu ali izvidu z uporabo sistemov AWACS. Prav ti sistemi v rokah ukrajinskih zajcev so oči, ki jim omogočajo optimalne odločitve. Drugič, danes je topništvo zelo popolno: projektil Excalibur zmožen udariti z natančnostjo dveh metrov.
Zadovoljen sem bil s poljsko pobudo, ko je predsednik Duda pozval druge države, naj podprejo. Tanki se bodo pojavili v kino operacij Leopard, sicer prve generacije, vendar so to še vedno tanki, ki puščajo za sabo vozila, ki so na razpolago Rusiji. To je tekmovanje med kakovostjo in količino. To je tudi dejavnik, ki ga je treba upoštevati: posamezni zajci bodo določili določene parametre in ravni tehnološke odličnosti, ki so preproste zagotovila našo varnost.
Imamo to mešanico: tanke, topništvo in ljudi v jarkih. Ampak še vedno je IT, so na voljo visoke in napredne tehnologije. Naj dam primer: veliko opreme je uničenih s pomočjo brezpilotanih, ki jih je, preprosto rečeno, mogoče kupiti v trgovini. Ukrajina pa ima posebno skupino, ki jih izjemno učinkovito prilagaja za ofenzivne operacije. To področje avtomatizacije ali robotizacije oboroženih spopadov poteka tudi v Ukrajini.
Ni presenetljivo, da vidimo ogromno rusko vojsko, včasih izjemno slabo opremljeno, in odziv Nata, ki poudarja kakovost.
– Popolnoma prav.
– Primer tega bi bil Domoljub proti “Bodalo”?
– Hiperzvočni izstrelek Kinzhal ohranja ponoči vse budne, saj je, ko zadene, tudi povsem kinetično, velika destruktivna sila. To je orožje, ki je bilo velik izziv. Do prejšnjega leta ZDA niso imele takšnega sistema. In potem se je izkazalo, da sistem Domoljub, ki je obstajala desetletja, seveda spremenjena, uničila ravno tak izstrelek. To je, vsak dan se izkaže, da je ta “druga svetovna vojska” colossus na nogah gline. Nima sistemov, ki bi nas lahko ogrožali. To je signal, ki mi daje občutek varnosti: da program zračne obrambe, ki bo temeljil na raketah Domoljub, zlasti na Poljskem, nas bo zaščitilo pred dejstvom, da bo čez deset let Rusija spet imela takšne imperialne nagnjenosti in se odločila za vdiranje v baltske države, vključno s Poljsko. Ne dolgo nazaj me je to orožje privlečelo v misli, “O bog, mi smo nemočni.” In potem se je izkazalo, da to ni tako.
Zato naj še enkrat povem, da ima Nato takšno orožje, sisteme, ki nas lahko zaščitijo pred Rusijo.
“A tudi druga stran se uči. Zdaj se učimo, da obstajajo sistemi, ki učinkovito ovirajo HIMARS. Ali spet vstopamo v tehnološko dirko z orožjem?
Kar sem rekel, Sploh ne ponižuje Rusije. Ne pozabimo, da sodeluje v vesoljskih programih, da so na račun ruske družbe ogromni viri usmerjeni v razvoj naprednih sistemov orožja, ki se ustvarjajo, ko je zahodni know-how – pravno ali nezakonito – vključen v ruske sisteme orožja. To, kar se dogaja v Ukrajini, je le del potenciala, ki ga ima Rusija.
Način, kako Nato upravlja, razmišlja in gradi svojo vojsko, je učinkovitejši od tega, kar vidimo na ruski strani. Tam nam je ta element znan že od Varšavnega pakta – direktive, brez spoštovanja do vojaka, brez izpusta ustvarjalnega potenciala na najnižjih ravneh poveljstva. Ko ni poveljnika, ruski vojaki ne vedo, kaj storiti. Množično umirajo, neučinkoviti so.
– Razumem, da je Nato pred vojno v Ukrajino prenašal know-how. To je naučilo neodvisnost nižjih častnikov. In zdaj imajo bojne izkušnje. Mislim, da je zdaj na nas, da se učimo od njih.
– Absolutno da. Seveda je treba ustvariti pogoje, da se ta vojna konča, nato pa je treba Ukrajince seveda uporabiti v pozitivnem smislu. Prepričan sem, da bodo general Valeriy Zaluzhnyi, njegovi častniki in poveljniki na vseh ravneh prvi predavatelji, ki nas bodo naučili, kako se boriti proti Rusiji.
Leta 2016 sem bil na treningu v Yavorivu. Tudi takrat so taktični poveljniki, poveljniki bataljonov govorili o stvareh, ki so me celo presenetile. Kako naj se obnašajo vojaki, kako naj se gibljejo. Poslali smo inštruktorje, to je dejstvo. Osredotočili smo se predvsem na poučevanje ukrajinskih kolegov, da razmišljajo ustvarjalno in neodvisno, začenša z ravni grassroots. In dali so nam več tehničnih informacij. Piloti helikopterjev so nam pokazali, kakšen bi moral biti varen let, ko je Rusija na drugi strani. Rusijo smo že imeli za državo, ki nam predstavlja grožnjo. Nato smo pogledali Kaliningrad in mislili, da se od tam lahko kaj zgodi. Izkazalo se je, da moramo pogledati tudi Belorusijo.
Zdi se mi, da Zahod in Nato preučujeta tudi ruske tehnologije. Fotografije sodobnih ruskih tankov so se pojavile na vadbenih terenih v ZDA.
Kot sem že rekel, ta vojna je teren za usposabljanje. Za tiste, ki analizirajo ruske sisteme, je to čas žetve. Ker niso samo tanki. To so tudi radarski sistemi, radarski sistemi, komunikacijski sistemi, ki so jih včasih zapustili Rusi.
Ali deluje v drugo smer? Konec koncev, s toliko zahodne opreme, dobavljeno Ukrajini, Rusi jo tudi pridobijo ali pa jo bodo še vedno pridobivanje.
– To je treba upoštevati. Toda po ruskih informacijah, Rusija je zajel več naprav HIMARSkot je Ukrajina prejela od Zahoda. Zato se propagandna vojnaZelo je neusmiien. Vprašanje se nanaša tudi na prenos najmotejših tehnologij, kot so rakete ATACMS. Sam ne razumem, zakaj jih Ukrajina še ni prejela, saj bi zelo spremenili optiko vojne. Vendar obstaja tveganje, da se bodo težave, če bi ta sistem padel v roke Rusije, pojavijo.
– Kako izgleda sodelovanje med državami Nata v tem procesu usposabljanja? Ali obstaja izmenjava izkušenj? Zelo pogosto lahko slišite obtožbe, da američani dajo taico na vse to, in potem ne delijo informacij in znanja.
– Kot vojaški častnik sem od začetka spopada opazil eno nepopolnost v sistemu Nata. Gre za sprejemanje odločitev. Najenostavnejši primer je pristop 31. In Švedska še vedno čaka, ker se Turčija odreče nekaterih svojih interesov. Ali naj bi v trenutnih razmerah glas predsednika vlade Orbána ali predsednika Erdogana rešil ključno varnostno vprašanje za eno od članic Nata? To, kar predsednik Zelenskyy pravi, da se danes Ukrajina bori za varnost zavezništva, ni le politična deklaracija. To je nesporno. Zato je notranja arhitektura in struktura zavezništva nekaj, na kar je treba delati. Upoštevajte, da izjave generalnega sekretarja Nata nedvoumno izjavljajo podporo Ukrajini. Vendar je funkcionalno to videti kot dvostranski odnosi med tistimi državami, ki so dobavitelji opreme in Ukrajino.
To je lekcija, ki se jo je treba še naučiti. In to, kar se dogaja v Ukrajini, nas bo prisililo, da se usedemo za to lekcijo kot dvaintriin.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Prejšnji članki projekta: Ukrajina – EU: vroč konec pogajanj, Ukrajina – beži od izbor, Eastern Partnership after the Arab revolutions, In a crooked mirror, Prezira, Lukašenko u rata sa Putinom, Between Moskva i Kyiv, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluotok straha, Ukrajina je izmišljena na Vzhodu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali pa razpravljaj o zgodovini, minsk mrtvec
Izvirni naslov članka: NATO zmienia się w cieniu wojny w Ukrainie
