Preden govorimo o možnosti demokratičnih sprememb v Ruski federaciji, je njena dekolonizacija nujna. Ljudstva tega obsežnega ozemlja se morajo znebiti cesarske zapuščine, ki močno tehta njihovo politično kulturo, zgodovinske pripovedi in vizijo prihodnosti.
Odpornost, ki jo je ukrajinska država pokazala 24. februarja 2022, je bila presenečenje večini zahodnih analitikov, ki so domnevali, da njena vojska ne bo mogla ustaviti ruski blitzkrieg. Prvi trije tedni so bistveno spremenili prejšnji diskus o Rusiji kot velesila in vzhodni Evropi in Ukrajini kot njeni izključni sferi vpliva. Številni zahodni komentatorji so priznali, da njihovo znanje in mnenja zaradi priljubljenosti ruskih pripovedi niso bili povsem objektivni. Žal nekatere napačne dojeme ostajajo danes. Pridejo na površje, ko se dvigne tema demokratizacije Rusije.
Kljub Putinovi izjavi o prilagajanju ruskega demokratičnega sistema lokalnim realitetam je proces spreminjanja Rusije v totalitarno državo skoraj končan. Hkrati putinov vojaški poraz nekateri učenjaki in predstavniki ruske opozicije vidijo kot priložnost za spremembo režima in obnovo ruske demokracije.
Zakaj je vse tako slabo?
Pri iskanju vzrokov za agresijo Rusije na Ukrajino se analitiki strinjajo, da je obsežna invazija končala razpravo o “ali je ruski sistem še vedno demokracija”. Pozornost se je obrnila na propad ruske demokracije v postsovjetsko obdobje in na lekcije, ki se jih je mogoče iz tega naučiti. Lev Gudkov, ruski sociolog in direktor Centra Levada, prizna, da je tudi on po razpadu Sovjetske zveze precenil možnosti za hitro demokratizacijo Rusije. Ključna napaka je bila, kot je dejal, podcenjevanje vztrajnosti, s katero je ruska družba ponovno izobčila totalitarne socialne institucije.
Ruske liberalce, ki so zdaj pogosto v izgnanstvu, Zahod vidi kot bodoče voditelje morebitne obnove ruske demokracije. Po njihovem mnenju je kratko obdobje svobode po razpadu ZSSR podlaga za vero v demokratizacijo Rusije. Omeniti je treba besede Elene Nemirovskaya, soustavnica Moskovske šole državljanske vzgoje. V govoru na Svetovnem forumu za demokracijo je izpostavila pomembno vprašanje: Rusija je “evropska država z evropskimi vrednotami, vendar ni zahodna država. To je država, v kateri ljudje ne razumejo pomena državnih institucij. Rusija ni pravna država. Namesto državljanske zavesti se goji velikost, zgrajena na praznih idejah.« Po njenem mnenju bi morala biti metoda demokratizacije Rusije “razsvetljenska”. Vendar je treba omeniti, da nemirovskaya pri analizi neuspeha ruske demokracije v smislu vrednot uporablja nejasno terminologijo. Poleg tega ponavlja isto pripoved o posebni vrsti ruske demokracije, ki jo Putin spodbuja.
V odzivu na Nemirovskayo ne moremo prezreti tako očitne napake pri njenem poskusu opredelitve Rusije. Ker je Rusija država, kjer ljudem ni mar za državne institucije in ne razvija civilne družbe. To ni država sodobnih evropskih vrednot. Rusija se hlini avtoritarnih cesarskih vrednot. Jasno je, da imperija ni mogoče demokratizirati. Zato je pred pogovorom o možnosti demokratičnih sprememb v Ruski federaciji potrebna njena dekolonizacija.
Cesarski revanchizem in ruski fašizem
Morda ima iskanje vzrokov ruske agresije na Ukrajino v geopolitici ali zgodovini svojo utemeljitev. Še pomembneje pa je, da dejanja Rusije predstavljajo cesarsko politiko revanchizma. Napake zahodnih strokovnjakov pri razumevanju ruske strategije in politike po razpadu ZSSR so posledica ignoriranja cesarske zapuščine države in nepopolnega procesa dekolonizacije. V eseju za The Washington Post Linda Kinstler ugotavlja, da se “države, ki so bile del ZSSR, redko imenujejo “postkolonijal” izven akademske skupnosti. Običajno se imenujejo “postsovjetska”, kar povzroča napačno predpostavko, da je bil šele propad Sovjetske zveze začetek njihovega obstoja.”
Večina ruskih elit, vključno s tako imenovano liberalno opozicijo, se verjetno držo vrednot in pripovedi, ki jih označuje cesarska zapuščina. To je razlog za neuspeh ruske demokracije v začetku 90. let in nemožnost ruskih liberalcev, da danes predstavijo prepričljivo vizijo, da Ruska federacija postane država, ki ni agresivna do sosedov.
Medtem ima vojna Rusije proti Ukrajini pomemben vpliv na Rusijo. Timothy Snyder meni, da “današnja Rusija izpolnjuje večino meril fašizma. Kult voditelja Vladimirja Putina, kult mrtvih, ki je v središču 2. svetovne vojne, in mit o pretekli cesarski velikini se obnavljase bojujejo z naraščajočim nasiljem – brutalno vojno proti Ukrajini.”
Izid rusko-ukrajinske vojne je odvisen od mednarodnega reda v Evropi in svetu. Stabilen in dolgoročni mir ne bo dosežen, če bo Rusija avtoritarna država, ki jo v svojih dejanjih vodi cesarsko razmišljanje. Zato je v interesu ruskih sosed in tudi preostale Evrope, da podprejo proces “de-imperializacije” in dekolonizacije Ruske federacije. To bo utirilo pot liberalizaciji Rusije. Ljudstva tega obsežnega ozemlja se morajo znebiti cesarske zapuščine, ki močno tehta njihovo politično kulturo, zgodovinske pripovedi in vizijo prihodnosti. Ta proces se lahko začne s programom dekolonizacije v dialogu med Zahodom, rusko “liberalno” opozicijo in predstavniki avtohtonih demokratov Ruske federacije.
Pri tem je pomembna tudi učinkovitost mednarodnega prava, ki bi moralo zagotoviti, da zločini Rusije ne bodo šli nekaznovano. Poleg stalne podpore delu Mednarodnega kazenskega sodišča bi bilo treba ustvariti posebno sodišče, ki bo privedlo pred sodišče storilce in raziskalo zločine ruske agresije.
Nazadnje, ko govorimo o popravilu evropskega varnostnega sistema, je treba spomniti na besede Kurta Volkerja (nekdanjega posebnega predstavnika ZDA za pogajanja v Ukrajini – ed.), ki je dejal: “Vztrajati moramo, da se Ruska federacija obnaša kot vsaka druga država.” Za Rusijo to pomeni, da mora “ustaviti svoje napade na sosede in umakniti svoje enote z njihovega ozemlja, sprejeti odgovornost za vojne zločine, ki so jih zagrešili njeni voditelji in vojska, v prihodnje pa se zavezati, da bodo delovale le znotraj njenih meja”.
Prevedeno iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Prejšnji članki projekta: Ukrajina – EU: vroč konec pogajanj, Ukrajina – beži od izbor, Eastern Partnership after the Arab revolutions, In a crooked mirror, Prezira, Lukašenko u rata sa Putinom, Between Moskva i Kyiv, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluotok straha, Ukrajina je izmišljena na Vzhodu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali pa razpravljaj o zgodovini, minsk mrtvec
Izvirni naslov članka: Rosja musi przestać być imperium kolonialnym
