15. marca Madžari praznujejo obletnico pomladi narodov. Eden najpomembnejših sloganov, ki je spremljal ta boj (v 1848-1849) je bil »Za našo in vašo svobodo«. Po 175 letih ni sledi te pripovedi. “To ni naša vojna”, “to je vojna med dvema slovanoma”, “zaloge orožja in sankcije ne prispevajo k miru”. Tako madžarski politiki govorijo o tem, kaj se dogaja na drugi strani vzhodne meje.
Pomemben simbol madžarske politike do Ukrajine je bilo nedavno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Potekala je 24. februarja 2023, obletnica napada Rusije na Ukrajino. Madžarsko je zastopal minister za zunanje zadeve in zunanje zadeve Peter Szijjártó. Sedla je poleg ukrajinskega ministra Dmytra Kulebe. Za to pa ne bi vedeli s fotografij, objavljenih na ministrovih družbenih omrežjih. To je zato, ker so bili urejeni tako, da Szijjártó sosed ni bil viden. Bolj opaziti so bile naslednje vrstice, v katerih je bilo mogoče videti zlasti veleposlanika Ukrajine pri ZN Sergiy Kyslytsya.
Minister Szijjártó, tako kot vsak član madžarske vlade, poziva k takojšnji prekinitvi vojne, prekinitvi ognja in mirovnim pogajanjem. Nov leitmotif je bila trditev, da ni drugega načina, da bi »rešili človeška življenja, razen miru«. Sama vojna velja za enako slabo za Madžarsko, Evropo, Rusijo in Ukrajino. Kot je v New Yorku naznanil sekretar Szijjártó, to ni »nogometna tekma, s kateri bi držali prste na obeh straneh«.
Kaj je ustvarilo “destabilizacijo”
Že več kot leto dni slišimo, da dobava orožja Ukrajini odlaša konflikt. Če je to res, zakaj so zaloge orožja Poljski leta 1920 tako pomembne za madžarski zgodovinski spomin? Odločitev o prepovedi tranzita orožja preko madžarskega ozemlja je komentiral nekdanji namestnik direktorja Centra za vzhodne študije Mateusz Gniazdowski: “Na Poljskem ne bo več mogoče prikriti zgodbe o dobavi zarjavelega streliva iz Chepela leta 1920.”
Dobesedno, te dostave so imele tudi učinek potencialnega nadaljevanja vojne, ki navsezadnje ni bila madžarska. Govoriti o miru vedno znova ima enako učinkovitost in prepričljivo moč kot izjave na različnih lepotnih tekmovanjih: lepe besede, vendar brez pomenu. “Svet ni institucija za izpolnjevanje želja,” je zapisal John Green. Potrebujemo zelo konkretne ukrepe na poti k enotnosti z Ukrajino in zahodnoevropsko enotnost.
Medtem se Madžari nedvoumno postavijo na napačno stran zgodovine ob začetku tretje svetovne vojne po Viktorju Orbánu. Premier bi se verjetno odzval, da je “na madžarski strani zgodovine”.
Zadnjič, ko sem objavil na portalu Nowa Europa Wschodnia decembra 2021. Potem sem Napisal, da je “nedavni vrh Višegradske skupine v Budimpešti dokazal, da Madžarska ni predvidljiv in zanesljiv partner. Njena politika v regiji spominja na izvajanje vizije Kremlja in ni blizu natovim zajcim.” Dodal sem, da je “pri gradnji varnostnega sistema v regiji Madžarska postala nepredvidljiva država, saj vse bolj igra igro destabilizacije v politični praksi”. Po objavi besedila, tudi o Onet.pl predsednik odbora za zunanje zadeve madžarskega parlamenta Zsolt Nemeth je javno zapisal, da sem napisal kot “kot da bi želel destabilizirati regijo”.
Nekoliko paradoksalno je, da se je to besedilo pojavilo dva meseca pred začetkom vojne. In kaže, da je madžarska politika v regiji resnično podobna unovčevanju vizije Kremlja: obtoževanje Nata za olajšanje izbruha vojne, ohranjanje tesnih odnosov z Rusijo, izsiljevanje z vetom na sankcije, pomoč Ruski mednarodni investicijski banki pri obhajanju sankcij, več obiskov vodja madžarske diplomacije v Rusiji in nedavnega (13. februarja) Belorusiji. Peter Szijjártó je v Minsku kritiziral politiko eu o sankcijah. To je slika sodobne madžarske politike.
Glede na to, kakšna formula bo Ukrajina nikšla iz vojne – o Budimpešti ne razpravljamo. Prvič, prekinitev ognja in začetek mirovnih pogajanj, vse ostalo pa bo “rešeno kasneje”, brez predpogojov. V madžarski pripovedi Ukrajina ni tema, ki odloča o svoji usodi. To je le orodje v rokah večjih igralcev, zlasti Združenih držav Amerike. To je nedavno v intervjuju za portal nakazil minister za nacionalno obrambo Christoph Salai-Bobrovnicki Kazalo, objavljeno 13. marca. V tem je navesti, da “Ukrajina ne more odločati o svoji usodi, o tem bodo odločali drugi. Brez odločitve ZDA ne bo miru, vsi to že vedo.«. Vključevanje celotnega Zahoda v vojno danes bo naredilo mir nemogoče – tako bi ga bilo treba razumeti dobesedno.
Med nedavnim govorom na otvoritvenem zasedanju madžarske gospodarske zbornice (9. marca) je Viktor Orbán dejal, da poljska in britanskaRaina bo vojaško, varnostno in gospodarsko tvorila gospodarski prostor. Po njegovem mnenju bo večja od Francije in Italije, druga pa je nemčija v Evropi. Njena podpora bo ogromna populacija ozemlja: 60-70 milijonov ljudi. Ta izjava je del trenutne razprave na Poljskem o možnosti, da se današnje poljsko-ukrajinsko sodelovanje spremeni v resen politični projekt. Vendar pa to ugibanje puščam za sabo z osredotočanjem na matematično razsežnost.
Vprašanje je, kako Orban šteje te milijone. Govori o 40 milijonih Poljskih – številki, ki jo pogosto najdemo v primeru naše države. Kaj pa Ukrajina? Madžarski premier izjavlja: »Ne vemo, koliko bo ostalo od Ukrajine – naroda z dvajsetimi, morda tridesetimi milijoni.« Po statističnih podatkih, ki jih je Predložil Tadeusz Olshansky v komentarju Centru za vzhodne študije, je prebivalstvo Ukrajine (brez Krima) od 1. decembra 2019 znašalo 42 milijonov. Kaj se bo zgodilo z 10-20 milijoni ljudi? Bodo izginili? Bodo izhlapeli? To je navsezadnje skoraj polovica naroda. Seveda madžarski premier ne pomeni, da ta številka vključuje le begunce, saj jih je po podatkih ZN od 7. marca 2023 manj kot 4,9 milijona. Kaj pa ostalo?
V čem je smisel vsega tega?
Zakaj gre Madžarska proti Zahodu? Zakaj je treba podpisati protokol o nesoglasju z Budimpešto za skoraj vsako dejanje v korist Ukrajine? Zakaj Madžarska v vseh primerih odlaša z ratifikacijo širitve Severnoatlantskega zavezništva na račun Švedske in Finske? Sprva so to pojasnili s tem, da je treba sprejemati zakone, ki madžarsko zakonodajo približujejo evropskemu pravu, da bi povečali možnosti za odklepanje sredstev EU. Ko so bili razumni razlogi izčrpani, je bila poslana parlamentarna delegacija štirih poslancev na Švedsko in Finsko. Njena naloga je bila, da dejansko vodi izobraževalna pogajanja s krogi, ki so podvomila v kakovost pravne države na Madžarskem.
Viktor Orbán je na vrhu večgradske skupine novembra 2022 v Kosicah že obljubil, da bo parlament takoj razmislil o ratifikaciji širitve Nata na spomladanskem zasedanju parlamenta. Izjave o skorajšnjem sprejetju potrebnih dveh zakonov so se slišale znotraj vladajoče koalicije Fidesz-KDNP. Zanimivo je, da je dva dni po vrhu v Bukarešti Devet v Varšavi (22. februarja) premier Orbán nepričakovano nakanil, da je v strankarskih krogih vse več odboja, da sprejmejo države, ki naj bi Madžarsko večkrat nepravično obtožile Nata. Zato je zamisel o pošiljanju delegatov na Švedsko in Finsko, da bi odgnali te dvome.
Kot se je izkazalo 14. marca, do končnega glasovanja, ki je bilo predvideno in navedeno v razporedu na spletni strani parlamenta za 20.-24. marec, ne bo. Preprosto je bilo preklicano. Ta gesta potrjuje vse predpostavke, da bo postopek zapoznel. Poleg Madžarske je tudi Turčija, vendar govorimo o državi članici Evropske unije, ki za razliko od Ankare ni zahtevala nobenih zahtev do Švedske in Finske.
Poleg tega na Madžarskem kljub letu dni vojne še vedno velja Orbánov odlok, da se zahodno od Donave ne more zgraditi nobenih natov. To pomeni, da je vsaka prisotnost vojakov Nata ob meji z Ukrajino mogoča le kot “ne-stalna”.
Kako pojasniti vse te rešitve? Pravzaprav obstaja le ena razlaga – nesmilost, da bi nagajili Rusiji. Zaradi politike Madžarske je visegradska skupina dejansko prenehala obstajati. Medtem je bila to organizacija, ki je leta ostala glavnina regionalnega sodelovanja. Od tujih voditeljev se madžarski premier sestaja predvsem z avstrijskim kanclerjam in srbskim predsednikom. V strukturah Nata Budimpešta ne velja več za zaupanja vrednega partnerja. Položaja ne olajšajo čistke, ki se v madžarski vojski dogajajo že dva meseca.
Madžarska se redno odstranjuje iz strateškega misli zahoda, njen pristop k vojni je, kot da bi bil zunaj Evrope. Vendar Pa Evropa ni prepričala večine sveta, da je polna vojna v Ukrajini, ki jo vodi Rusija, nekaj posebno pomembnega. Nekaj za gledati in ukrepati z veliko skrbjo. Vendar celo sklicevanje na stališče, ki prevladuje v neevronski regiji, še vedno ni zadosten izgovor za izpodbijanje skupne politike Zahoda. Najprej zaradi močnih političnih in gospodarskih vezi.
Na mirovnih konferencah, ki so potekale po dveh svetovnih vojnah, madžarske delegacije kot predstavniki izgubljene države niso imele pravice glasovanja. Prav nad njihovimi glavami so se sprejemale odločitve o novih oblikah meja. Zasledovanje politike, ki jo je mogoče opisati kot “psevdo-pacifistično” ali “psevdo-nevtralno”, Madžarska ne želi povedati, na kateri strani mize lahko sedi. Obenem Madžari poudarjajo, da se Ukrajina ne bo mogla sama odločiti , zato se ne bodo naučili nobenih lekcij iz lastne zgodovine. Obsodba v Budimpešti se stisne do stava, da bo Rusija iz te vojne iznikla ne le poražena, ampak niti oslabljena. Poleg tega madžarska javnost ne bo izvedela o težavah, s ki jih je Rusija soočila zaradi sankcij EU. Ker če bi verjeli, da te sankcije nekako delujejo, potem bi se sesul pomemben steber vladnega komuniciranja. Po njegovem mnenju so za več kot 25-odstotno inflacijo krive sankcije EU, ki so za več kot 25-odstotno inflacijo, Putinove države pa ne čutijo nobenih posledic. Paradoks je, da je bila februarja inflacija v Ukrajini nekoliko nižja kot na Madžarskem.
Če vodja madžarske diplomacije meni, da se zdaj poteka spopad med ZDA in Rusi, bi lahko njeno dokončanje privedlo do nove delitve Evrope na območja vpliva. Madžarska upa, da bo Budimpešta postala veliko močnejša pri pripravi novega zemljevida vpliva. Vprašanje pa je, v kakšni “coni” se bo našel. V pripovedi o oblasti se Madžarska nahaja na strani “miru”, zavezništva, ki ga ni mogoče opredeliti. Navsezadnje je njegov pripornik v Evropi, razen njih, le Vatikan. Med nedavnim obiskom predsednika odbora za zunanje zadeve Kitajske komunistične partije Wang Yija v Budimpešti (19. februarja) sta tako on kot Peter Szijjártó dejala, da sta pripravljena sodelovati »z mirom ljubečimi državami«. Nekaj dni kasneje je bil objavljen kitajski načrt za dosego miru med Rusijo in Ukrajino.
Dovolj je biti “majhna država”
Madžarska verjetno pričakuje, da bo njeno stališče, ki ga danes dojemamo kot “proti sedanjemu”, sčasoma priznano kot edini glas razuma v Evropi. Ta teza temelji na predpostavkah, da je bila madžarska pravičnost v razmerah z migracijsko krizo leta 2015 že priznana. Spomnimo, da je Evropska unija nedvoumno kritizirala gradnjo ograje na srbsko-madžarski meji, leta kasneje pa je Bruselj priznal, da imajo države pravico do zatekanja k takšnim ukrepom.
Madžarska igra “all-in” in na zemljevidu postavi svoj sloves. Ne gre le za zavezništvo s Putinom, še posebej, ker, kot kažejo statistični podatki, ogljikovodiki iz Rusije še zdaleč niso tako privlačni, kot je obljubljeno (4. marec, časopis Népszava poročali, da bi Madžarska prihranila 265 milijard forintov ali več kot 3 milijarde zlotov, če bi kupila plin na trgu). Blokiranje pogovorov Evropske unije z Ukrajino in Komisijo Nato-Ukrajina prav tako ne prispeva k izboljšanju položaja madžarske manjšine v transkarpatski regiji, ki naj bi bila od leta 2014 v središču napetosti med Budimpešto in Kijevom.
Madžarska ima priložnost, da končno konča vlogo “male države”, ki jo igra in s katero se Orbán ne more skleniti, glede na to, da je post-trianonovska realnost izredno nepoštena. V tem smislu je to prevoj, o stališču Budimpešte pa bomo razpravljali še vrsto let. Kako se bo ta politika končala, bo odvisno od razvoja vojaškega položaja.
Prevod iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med nami in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Prejšnji članki projekta: Ukrajina – EU: vroč konec pogajanj, – pobeci od izbor, Eastern partnership after Arab revolutions, In the crooked mirror, Preziran, Lukashenko u rata sa Putinom, Izmedu Moskve i Kijeva, Kobasica je kobasica, Moj Lviv, Putin na galijama, Poluostrana straha, Ukrajina izmislila na Eisu, Novo staro odkritje, I to je moralo biti tako lepo, Novo leto dar za Rusiju, Ali razpravljati o zgodovini, Minsk brezmično
Prvotni naslov članka: To nie nasza wojna
