Kljub bravura izjavam ruskih propagandistov odziv ruskega političnega vodstva na pogajanja s Kitajsko še zdaleč ni optimističen.
Obisk voditelja kitajske in kitajske komunistične partije XiJa Jinpinga, ponovno izvoljenega za tretji mandat, v Rusijo se ni končal s tem, kar se je pričakovalo od glavnega političnega dogodka začetka leta v Moskvi. Ruska državna propaganda je tradicionalno naredila dober rudnik za slabo igranje, vendar pa je odsotnost vseh resnih dogovorov, ki bi se jih lahko na podlagi tega obiska na podlagi tega obiska lahko ponašali v Kremlju, več kot zlikov. Toda, kot se je izkazalo, je bil to šele začetek.
Eden od dveh dokumentov, s katerimi so se Rusi uspeli dogovoriti s kitajsko stranjo, je bila izjava o poglobitvi odnosov med Moskvo in Pekingom. V tej izjavi je ena točka, ki jo lahko v celotni zgodovini rusko-ukrajinskega vojaškega konflikta imenujemo ključna za Ljudske republike Kitajske. Ta odstavek se nanaša na omejitve za razmnoževanje jedrskega orožja.
Kitajska, ki je bila v celotnem obdobju polne vojne omejena na splošne fraze o potrebo po prekinitvi ognja in vzpostavitvi miru, je v eni od svojih zahtev vedno izrazila jasno in specifično stališče. Ta zahteva se je nanašala na morebitno uporabo jedrskega orožja v vojni v Ukrajini. To sporočilo je seveda zadevalo Rusijo, saj Ukrajina nima tega orožja za množično uničevanje, zahodni partnerji pa seveda ne bodo zagotovili takšnega orožja oboroženim silam Ukrajine – sami pa jih ne nameravajo uporabiti proti ruskim okupatorjem.
Zato je v skupni rusko-kitajski izjavi, ki sta jo podpisala Xi in Putin, omenjeno jedrsko orožje. Natančneje – o nemožnosti napotitve jedrskega orožja zunaj lastnih držav. To klavzulo v sporazumu je očitno narekoval kitajski strani, ki rusko-ukrajinsko vojno dojema kot lokalni konflikt, ki ne ogroža interesov Kitajske. Nič drugega kot možna uporaba orožja za množično uničevanje – ki bo neposredna pot v tretjo svetovno vojno, iz katere se LRK ne bo več mogla kaznovati.
Skratka, omembe jedrskega orožja v izjavi, ki jo je Xi Jinping prinesel domov iz Moskve, bi lahko veljalo za vsaj lokalni zunanjepolitični uspeh Ljudske republike Kitajske. Če ne zaradi izjave Vladimirja Putina, ki je dejansko postala prava demarša.
Ruski diktator je pred nekaj dnevi (manj kot teden dni po tem, ko je letalo s kitajskim voditeljem zapustilo zračni prostor napadalne države), dejal, da je pripravljen na ozemlju zajednje Belorusije napotiti jedrsko orožje. Seveda so za Putina izumili številne izgovore. Prvič, minsk vazal Aleksander Lukašenko naj bi to zahteval dolgo časa. Običaj je, da kremeljski vladarji svoje kriminalne akcije upravičujejo z tujo pobudo. Delavci so vedno »prosili« za dvig cen. Intervencija v Afganistanu je bila izvedena »na zahtevo« lokalnih oblasti. Agresijo na Ukrajino povzročajo le “klici svobodoumnih ljudi Donbasa”. In Rusija po samih besedah v vseh primerih deluje le reaktivno, le odgovarja na te številne zahteve. Drugi zadosten razlog za kršenje svežih sporazumov Vladimir Putin je pozval, da beloruske enote domnevno ne bodo imele dostopa do jedrskih obtožb.
Seveda ti argumenti niso nikogar prepričali in jih niso mogli prepričati. Zahod bo nezadovoljen z vsako manipulacijo z orožjem za množično uničevanje, Kitajska… Kitajska pa se je že odzvala na izjavo kremeljske diktatorke. Tiskovna tiskovna konferenca Mao Nin je odgovorila na vprašanje enega od tujih medijev o Putinovi ideji o prevzemu jedrskih obtožnic v Belorusijo, vendar nič manj zgovorna. Pogovorna stran zunanjega ministrstva Ljudske republike Kitajske je omenila, da so januarja voditelji petih uradnih jedrskih sili izdali skupno izjavo o nemožnosti jedrske vojne in o tem, da se je treba izogniti strateškim tveganjem, povezanim s tem dejavnikom.
Peking je neposredno izrazil nezadovoljstvo z dejstvom, da je Moskva v nekaj dneh kršila sporazume, dosežene med obiskom Xia. Ne le, da Kitajska kategorično nasprotuje temu, da bi sedanjo vojno spremenila v jedrsko, se je izkazalo tudi, da je Kremelj voditelja kitajskih komunistov izpostavil kot zalogo smeha. Xi Jinping je v nasprotju z uveljavljenim vrstnim redom vodenja stranke in države stopil na tanek led, nujno je potreboval opaziti uspehe, zlasti v zunanji politiki. In izkazalo se je, da z vso svojo močjo in vplivom ni mogel zaščititi regije in sveta pred morebitno jedrsko vojno. Zakaj je Vladimir Putin naredil tako oster in tvegan korak?
Ta izjava voditelja Kremlja ni nič drugega kot odgovor tovarišu Xi. Predvsem odgovor za nepopisani sporazum o plinu, o katerem je bilo napisano v okviru obiska kitajskega voditelja v Moskvi svetovnim medijem. Rusija je zdaj na robu resnih gospodarskih problemov, povezanih zz zahodnimi sankcijami in izgubo velikega evropskega trga zahteva sredstva za nadaljevanje vojne. In Ruska federacija lahko ta sredstva prevzame le na enem mestu – v plinskih in naftnih dobrotah. V Moskvi pa ni bila odobrena niti nova pogodba o dobavi plina niti sporazumi o gradnji sibirskega plinovoda – 2.
Rusija od Kitajske ni prejela nobene resne finančne podpore – le tradicionalni tamburaski plesi okoli Xijevega “mirovnega načrta”, ki niso nič drugega kot ritualna čast (in pomanjkanje pogovorov med voditelji Kitajske in Ukrajine, ki so bili pričakovani po moskovskem srečanju dveh azijskih diktatorjev). Ker je prejel nič pomembnega, razen dveh splošnih izjav o ničemer, se je Kremelj odločil, da se bo v svojem slogu zatekal k izsiljevam. V primeru Kitajske – jedrske. Ker Putin razume dve stvari odlično.
Prvič, Kitajska si res ne želi jedrske vojne. Drugič, kitajski jedrski arzenal je slabotnejši od ruskega, zato je ta sfera edina v rusko-kitajskih odnosih, kjer lahko Moskva nalaga pogoje. In Vladimir Putin se tega povsem dobro spominja.
Toda zdi se, da je pozabil, da je Ekonomsko in politično Rusija, nasprotno, odvisna od Kitajske. Predstavljajmo si, kaj se bo zgodilo, če bodo nenadoma tiste države članice Združenih narodov, ki so osredotočene na LRK, začele glasovati na zasedanjih Generalne skupščine ZN za proti-ruske resolucije – do hipotetične izključitve države agresorke iz Varnostnega sveta te organizacije. Ukrajinski diplomati pa so o tem scenariju že govorili kot o edini pravi v trenutni situaciji. Kaj lahko rečemo o odvisnosti ruskega gospodarstva, zlasti vojaško-industrijskega kompleksa Ruske federacije, od kitajskih delov in opreme.
Vladimir Putin je nezadovoljen z razmerami v vojni proti Ukrajini (in Zahodu). Nezadovoljen sem s stališčem Kitajske – ki v nasprotju z jasnim proukrajinsko stališče Združenih držav Amerike, ki ga podpira močna vojaško-finančna in sankcijska podpora, ni nič drugega kot deklaracija. In tako dvigne vložke, poskuša pritisniti na Kitajsko. In kako se bo ta poskus pritiska končal – čas bo povedal. Prvi odziv kitajskih oblasti ne vpliva dobro na Kremelj.
