Vojna v Ukrajini je spremenila javno mnenje na Norveškem in Islandiji. Tam so bile organizirane številne demonstracije proti ruski invaziji. V javni razpravi v obeh državah prevladuje mnenje, da si morajo prizadevati za povezovanje z Evropsko unijo. Vprašanje članstva je postalo pomembnejše kot kdaj koli prej.
Med mladimi Norvežani in Islandci opažamo najmočnejšo podporo članstvu v EU. Po mnenju vodje organizacije mladih norveških konservativcev Unge Høyre Oli Svennebi, sodelovanje na področju podnebja in energije v prihodnosti bo vodilo k članstvu države v Evropski uniji. Poleg tega med mladimi evro skupnost ni več povezana le s komercialnim partnerstvom, temveč z organizacijo, ki spodbuja mir in demokratična načela, ki niso v nasprotju s splošnimi načeli norveške politike. Za zrele in starejše ljudi v obeh državah je EU organizacija, ki lahko negativno vpliva na bogatenje države. Drug problem je ribolov, ki je eden najpomembnejših sektorjev gospodarstva Norvežanov in Islandcev.
Norveški plin kot odločilni dejavnik
Leta 1994 je na Norveškem potekal referendum o pristopu. 47,8 % volivcev je podprlo pristop fjordske države k EU, 52,2 % proti. Razlog za to je bil podpis Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) 2. maja 1992 (sporazum je začel veljati 1. januarja 1994, osem mesecev pred referendumom). Dokument je določal prosti pretok ljudi, industrijskih proizvodov, storitev in enotnih pravil konkurence med državami Evropske unije in Evropskim združenjem za prosto trgovino (EFTA), hkrati pa ohranja nacionalni nadzor nad energetskimi viri. Norveška je ohranila pravico do ohranitve sistema omejitev pri pridobivanju kmetijskih in gozdnih zemljišč. Norveška na splošno pozitivno dojema sporazum EGP, čeprav njeni nasprotniki menijo, da ta oblika sodelovanja med EU in Norveško začenja izčrpati svoje zmogljivosti in jo je treba spremeniti.
Norveška bi v okviru EGS želela pridobiti več svobode v regionalni politiki, varstvu okolja ali javnem prevozu. Oktobra 2022 je bila organizacija ustanovljena NOREXIT, ki meni, da sporazum slabi norveško vlado in zato zagovarja hiter izstop iz Evropskega gospodarskega prostora in izgradnjo trgovinskih odnosov z EU na podlagi sporazuma o prosti trgovini iz leta 1973, ki ureja odnose z državami Skupnosti z dvostranskimi sporazumi. Po navedbah vodje NOREXIT Patter Ekrol’s Thor, Sporazum EGP ogroža norveško demokracijo.
Stališča političnih skupin na Norveškem se razlikujejo. V deželi fjordov vladajoča laburska stranka glede tega vprašanja ni sprejela jasnega stališča, kar pušča prostor za razpravo, prav tako zelena stranka. V norveškem parlamentu v Stortingu prevladujejo nasprotniki vstopa Norveške v EU. Odkrito zagovarjata članstvo le dve sili – konservativna stranka in liberalna stranka, ki zdaj vodita volišča. Drugih pet političnih sil nasprotuje članstvu, ki pojasnjujejo svoje stališče predvsem z zaščito norveškega ribištva in naravnih virov.
Vodja organizacije Nei do EU (Ne v EU) Roy Pedersen poudarja, da je Norveška država, bogata z nafto in plinom, in vstop v EU pomeni položaj, v katerem bo treba veliko več deliti sredstva z drugimi državami. Za državljane pa je prednostna naloga tudi zaščita norveških rib, kmetijstva, nafte in norveških kron.
Do nedavnega je Norveška veljala za manjšega akterja v integrirani Evropi, od februarja 2022 pa se je njen pomen za EU znatno povečal, saj je postala najpomembnejša povezava na poti do neodvisnosti celine od ruskih surovin. To je priznala Ursula von der Leyen 23. februarja, dan pred invazijo: “Odločeni smo postati neodvisni od dobave plina iz Rusije. Norveška je zanesljiv dobavitelj plina, vedno lahko računamo na vas, če je potrebno. […] Zanašati se želimo na Norveško in njene obnovljive vire energije, ne na ruski plin.” Norveška ima priložnost, da postane nova energetska provinca, ki lahko izpolnjuje vse večje potrebe evropskih potrošnikov.
Islandske kamnite bančne slike
Vladajoča koalicija (ki jo na Islandiji soglasno določajo Napredna stranka, Stranka neodvisnosti in Stranka zeleno-livske) o pristopu k članstvu v EU: ne podpira te poti zelo. Po ruski invaziji na Ukrajino je opozicija okrepila svoj proevropski položaj. V zadnjih šestih mesecih je bilo v govorih njenih voditeljev slišati vse več ustreznih izjav. Voditelji Socialnih demokratov, Piratske stranke in Reformne stranke pozivajo k nacionalnemu referendumu o pristopu Islandije k EU. Predsednik vlade Catherine Jacobsdottir temu nasprotuje, saj trdi, da bivanje v evropskem gospodarstvuobmočje in Efta imata več prednosti kot uradni pristop k Evropski uniji.
Islandija je pristopne pogovore prvič začela leta 2011, potem ko je dve leti prej začela veljati, ko je Islandijo vodila proevropska vlada, ki se je ubadala s krizo države. Vendar pa sta se Osamosvojitvena stranka in Napredna stranka, dve desnos sredinski in evroskeptični stranki, ki sta aprila 2013 zmagali na splošnih volitvah na Islandiji, odločili za referendum o članstvu, zato so se pogajanja z Evropsko unijo ustavila. Po dveh letih vladanja so napovedali umik islandske napovedi brez referenduma.
Leta 2008 je finančno krizo močno prizadela Islandci. Islandci so bili omejeni na dvig denarja z bančnih računov, cene uvoženega blaga pa so se podvojila. Nenadna devalvacija krone in povečanje obrestnih mer, zaradi česar so se plačila posojil močno povečala, sta družbo močno obremenjevala. Islandci so svojo upanje priplili v Evropsko unijo, saj so verjeli, da jim bo kot državi članici lažje preživeti težke čase. Bili so tudi glasovi o pripravljenosti za spremembo valute iz islandske krone v evro. Ko je 7. oktobra 2008 vlada pridobila stečajni Landsbankinn, je podedoval in svojo hčerinsko spletno družbo Icesave, kjer je veliko nizozemskih in britanskih strank hranilo prihranke. Islandija ni smela vrniti vlog, zato sta Nizozemska in Združeno kraljestvo prevzeli plačila v okviru sporazuma. Islandiji so začeli groziti z blokiranjem članstva, če njena vlada ne bo poplačala obrestnih dolgov.
Zakon o odplačitvi dolga je na Islandiji zagnal številne proteste. Dve različici sta bili blokirani na referendumih 2010 in 2011. Leta 2013 je Islandija poskušala vrniti denar pred sodiščem Evropskega združenja za prosto trgovino, vendar brez uspeha. Zaradi teh dogodkov je Evropska unija začela povezujeti Islandce z bankirji. Zato je bilo več let negativno mnenje o Skupnosti in razprava o članstvu je zmedla v ozadju.
Raziskava, ki jo je opravila družba Gallup 9. marca 2022 je pokazala rekordno visoko podporo članstvu v EU med Islandci (47 %). Poleg tega so socialni demokrati, naprednjaci in “pirati” skupaj pripravili osnutek resolucije parlamenta o referendumu o nadaljevanje pogajanj. Sprememba odnosa in kršitve tega vprašanja pa bo mogoča šele po volitvah leta 2025. Ni znano, ali bosta opozicijski stranki in javnost do takrat podprli članstvo Islandije v Evropski uniji.
Islandija bi imela priložnost, da se hitro pridruži EU, tudi v dveh do treh letih. Že zdaj je del schengenskega območja, njen pravni sistem je zelo blizu zahtevam EU in očitno bo država plačala več skupnemu zakladu EU, kot mu bo vzela. Vendar bi islandci zelo težko sprejeli pravilo skupne ribiške politike EU. Islandija letno ujame približno 2 milijona ton rib; Predstavlja skoraj tri četrtine svojega izvoza. Po vstopu v EU ne bo treba deliti le ribištva z drugimi državami EU, temveč tudi spo tovanje odločitev EU o letnih omejitvah ulova, katerih namen je zaščititi staleže pred izpiranjem.
Bilanca dobička in odhodkov
Za Norveško in Islandijo članstvo v Evropski uniji prinaša številne prednosti in slabosti. Z vidika skupnosti bi širjenje struktur dveh nordijskih držav, privlačnih v smislu surovin in turizma, prineslo velike koristi. Sedanje razmere na mednarodnem prizorišču so ugodne za Evropsko unijo, saj sedanja vojna v Ukrajini krepi željo po evropskem povezovanju med sosednjimi državami.
Obenem Norvežani niso hoteli deliti ribištva in naravnih virov v korist revnejših držav članic EU. Če začnejo podjetja Norveške in Islandije videti koristi politik, ki jih eu zasleduje, in sklepati kompromise z njo glede vprašanj, pomembnih za obe državi, bi to lahko bila spodbuda za odločitev o članstvu.
Prevod iz poljščine
Besedilo je bilo objavljeno v okviru projekta sodelovanja med midva in poljsko revijo Nowa Europa Wschodnia.
Prejšnji članki projekta: Ukrajina – EU: vroč konec pogajanj, Ukrajina je pobeg iz izbire, Vzhodno partnerstvo po arabskih revolucijah, V pokvarjenem ogledalu., Prezirali, Lukašenko gre v vojno s Putinom, Med Moskvo in Kijevom, Klobasa je klobasa., Moj Lviv, Putin na galejah, Polotok strahu, Ukrajina izumil na vzhodu, Novo staro odkritje, In morala je biti tako lepa., Novoletno darilo za Rusijo, Ali razpravljati o zgodovini, Minska brezhižna
Prvotni naslov članka: Młodzi mieszkańcy Norwegii i Islandii chcą być w Unii Europejskiej
