Ta teden je Bukarešta ponovno gostila vrh Severnoatlantske zveze kot pred 14 leti. In spet je bila ena od vodilnih tem Ukrajina v nekoliko drugačnem vidiku kot takrat. In najpomembnejše: odločitve so bile drugačne.
Za nas, Ukrajince, je ta vrh aprila 2008 še vedno nezaceljena kolektivna psihološka travma. Kot vrh neispolnjenih upov vrh izdaje, vrh, ki ni izmikal katastrofi, ni čutil predhodna nevarnost. V tem času je Ukrajina upala, da mu bo Zavezništvo poleg Gruzije zagotovilo akcijski načrt za članstvo (MAP). Vendar pa sta Temu odločno nasprotovali Francija in Nemčija. Čeprav je bila takrat celo Madžarska še vedno na strani Ukrajine.
Šele to poletje, na višku rusko-ukrajinske vojne, je svojo trmast pojasnila takratna nemška kanclerkica Angela Merkel. Pojasnila je, a se ni pokesnala. “Nismo mogli reči: v redu, jutri jo bomo odpeljali v Nato. Ukrajina ni bila država, ki jo zdaj vemo. Bila je zelo razdeljena Ukrajina… obstajale so celo razlike med reformističnimi silami – Tymošenkom in Juščenkom. To pomeni, da ni bila v državi z okrepljeno demokracijo,” je dejala Merklova.
Hkrati je priznala, da se boji tudi odziva šefa Kremlja Vladimirja Putina. “Povsem prepričan sem bil, da Putin ne bo dovolil, da se to tako zlahka zgodi. Z njegovega stališča bi bila to razglasitev vojne,” je dejala.
Mimogrede, na robu tega vrha je Putin najprej izrazil ozemeljske trditve ukrajini, poleg tega pa je podvomil o njenem obstoju kot državi. To se je zgodilo med njegovim srečanjem s takratnim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem. Tako škandalozna Putinova izjava je prišla v tisk: “Razumeš, George, da Ukrajina sploh ni država! Kaj je Ukrajina? Del njenih ozemelj je vzhodna Evropa in del in pomembno, ki smo ga mi podani!”
Spomnimo se, kaj se je zgodilo v manj kot šestih mesecih: invazija ruskih vojakov v Gruzijo. In šest let kasneje – okupacija in pritrditev Krima, vojna v Donbasu. 14 let kasneje – popolna invazija na Ukrajino. In vse zato, ker sta Ukrajina in Gruzija blokirali pot do Nata.
Se je Nato tokrat, na drugem vrhu v Bukarešti, rehabilitiral? Raje da, kot ne. Jasno je, da je bilo tokrat glavno vprašanje na dnevnem redu vojaška pomoč Ukrajini v njenem odporu proti ruskemu agresorju. Zajci so jasno artikulirale svoj položaj: nobenih nedvomnosti, evfemizmov, nobenih namigov, vse je čim bolj jasno.
“Zbrali smo se v Bukarešti ob obali Črnega morja v času, ko invazija, ki jo Rusija nadaljuje v Ukrajini, ogroža evroatlantski mir, varnost in blaginjo. Rusija nosi polno odgovornost za to vojno, očitno kršitev mednarodnega prava in načel Listine ZN. Ruska agresija, vključno s stalnimi in brezalenimi napadi na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo, milijonom Ukrajincev odvzema osnovne humanitarne storitve. Škoduje svetovni preskrbi s hrano in predstavlja nevarnost za najbolj ranljive države in narode na svetu. Nesprejemljivi ukrepi Rusije, vključno s hibridnimi ukrepi, energetskimi izsiljevatvami in neodgovorno jedrsko retoriko, omajajo mednarodni red, ki temelji na pravilih,” se začne končna izjava vrha.
Katere odločitve so bile sprejete v zvezi z Ukrajino? Prvič, še naprej zagotavljati vojaško pomoč Ukrajini, ne da bi zmanjšali njen obseg. Torej brez utrujenosti od Ukrajine, nobenega pritiska na Kijev, da bi jo prisilil, da se pogaja in ustavi sovražnosti, brez dvoma o tem, da je treba Rusijo soočiti kot dejansko po personifikacijo univerzalnega zla.
Hkrati je zavezništvo še enkrat napotila, da “ni bojno”, zato je pripravljena braniti samo ozemlja držav članic v primeru agresije nanje. Ukrajina pa se bo Nato branil le, če bo končno dosegel polno članstvo. Kdaj se bo to zgodilo?
“Če si Ukrajina nastoji pridružiti Natu, naše stališče ostaja nespremenjeno. Natova vrata so odprta. To dokazujemo z nedavnim sprejetjem Črne gore (2017) kljub ruskim protestom. To dokazuje, da Rusija nima veta. O vprašanjih članstva odloča 30 zastavništev in država diplomantov in nihče drug. Sprejeta je bila odločitev o članstvu v Ukrajini. Hkrati je zdaj glavni poudarek na podpori Ukrajini, da zagotovi, da predsednik Putin ne zmaga, ampak bo premagal Ukrajino kot suvereno državo v Evropi. To je glavna usmeritev našega zavezništva in glavna pozornost našega partnerstva,” je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Kot lahko vidimo v njegovi izjavi, so bile možnosti za pristop Ukrajine k Zavezništvu že precej jasneje kot prej. Skoraj je sporočilo: sprejeli nas bodo, ko se bo vojna končala z našo zmago.
Za zmago pa oborožene sile nujno potrebujejo vojaško opremo držav Nata. Na vrhIn Nato ni bil odkrito artikulator o tem, kakšno orožje bo Ukrajina prejela v bližnji prihodnosti. Mogoče je tako, ker orožje, kot denar, ljubezenska tišina. Iz pogovorov v ozadju se je izkazalo, da so nam zahodni zajci pripravljeni zagotoviti: sisteme za zagozdevanje brezpilotnih letal, nove sisteme zračne obrambe, gorivo, generatorje, medicinske potrebščine, zimske uniforme itd. O letalih in cisternah še ne govorimo (ali je še vedno vprašljiva, ampak zelo tiha?).
Predlog latvijskega zunanjega ministra Edgarsa Rinkēvičsa, da se Ukrajini omogoči napad na cilje v globinah ruskega ozemlja, in zato oboroženim silam zagotovi ustrezna sredstva za uničenje, je obešen tudi v zraku. “Ukrajincem moramo dovoliti, da uporabljajo orožje za uničevanje raketnih raket ali letališč,” je dejal ob boku vrha v Bukarešti. Vendar pa se večina voditeljev zahodnih držav še vedno boji takšnega razvoja dogodkov, ki bi po njihovem mnenju lahko pripeljali do stopnjevanja ali celo do rešitve jedrskega konflikta. Čeprav je težko ne razumeti, da brez uničenja predmetov, ki jih imenuje latvijski minister, ne bo mogoče ustaviti ruskih terorističnih dejanj proti mirnim ukrajinskim mestom.
Vendar pa se o vsem tem lahko zaupno razpravlja in sprejme, kar je načeloma bolje, da Rusi presenetijo neposredno na bojišču.
Obstajajo na primer informacije, da se zdaj razpravlja o vprašanju prenosa moderniziranih lovcev MiG-29 iz poljskega arzenala v ukrajinsko letalstvo in da bo rešeno, najverjetneje, pozitivno. Te informacije je delil upokojeni admiral ZDA James Stavridis, nekdanji za allied commander, Evropa. In ta primer z borci iz Poljske se dogaja že od začetka marca. Nato je Varšava ponudila, da prenese tri ducate svojih bojnih letal v Ukrajino. Washington se je sprva strinjal, dan kasneje pa so dramatično spremenili svoje stališče. Šele pred kratkim so novinarji ZDA ugotovili, da se je stališče Pentagona spremenilo po neuradnih stikih s Kitajsko osvobodilno vojsko. Strani naj bi se skrivaj strinjale, da bodo Združene države zavrnile poljsko ponudbo borcev za Ukrajino, pekingski generali pa bi storili vse, da bi v bližnji prihodnosti preprečili jedrsko grožnjo Rusije.
Vendar obstaja upanje, da bo zdaj ta prenos letal v Ukrajino realiziran. Poleg tega bo Po besedah admirala Jamesa Stavridisa Ukrajina lahko dobila ne le modernizirane sovjetske mig-e, ampak tudi ameriške F-16. “Voditelji v prestolnicah Nata ponovno preučujejo tudi zamisel, ki so jo na začetku vojne opustili: zagotoviti bodisi borce iz sovjetske dobe MiG-29 (Polji so jih ponudili, da jih bodo premestili ukrajincem), ali celo presežka zda F-16, ki je lahko učen večnamenski borec. Brez takšnih ukrepov bo zračna vojna še naprej koristila Putinu,” je v svojem članku zapisal upokojeni admiral za Bloomberg. Prav tako je precej optimističen glede možnosti Ukrajine, da dobi tako visokozmognjene sisteme zračne obrambe, kot je Železna kupola (ki so jo skupaj razvili Združene države Amerike in Izrael) in v bližnji prihodnosti. Domoljub.
Zato lahko samozavestno rečemo, da je bil drugi vrh Nata v Bukarešti veliko uspešnejši za Ukrajino kot prvi.
