Rusija bi lahko zaupne podatke o razmerah v Ukrajini prejela prek uslužbenca nemške zvezne obveščevalne službe Carstena L., ki so ga aretirali zaradi suma izdaje. O tem Poročila “Evropska Pravda”.
Agencije, ki preiskujejo primer Carstena L., ne izključujejo, da bi lahko obveščevalca izsiljevali. Poleg tega je po navedbah novinarjev več nemških ministrstev sumilo, da bi državni uslužbenci lahko pomagali Rusiji kot »zastopnikom vpliva«.
Kljub dejstvu, da je berlin že spomladi izgnal 40 ruskih vohunih, ki so delali pod diplomatskim krinko, je po navedbah virov v varnostnih službah samo v Nemčiji število ruskih vohunih, znanih po imenu, še vedno pod sto. Večina jih je uradno akreditiranih kot diplomatov, običajno jih prenašajo, razen če so bili ujeti neposredno na vohunjenje dejavnosti.
Kot opomin, je nemško zvezno tožilstvo 21. decembra aretiralo uslužbenca zvezne obveščevalne službe države zaradi suma izdaje – moškega sumijo, da vohuni za Rusijo.
Domnevna je, da je človek, ki je leta 2022 delal za nemško zvezno obveščevalno službo, prenesel na podatke ruske posebne službe, pridobljene med njegovimi poklicnimi dejavnostmi (o čem točno gre, ni razkrit zaradi državnih skrivnosti). Primer vohunjenja nemškega obveščevalca v korist Rusije je redek, saj je bil nazadnje tak dogodek zabeležen že leta 2014.
Nato so aretirali Marcusa R., ki je nekaj let vohunil v korist ameriških obveščevalnih služb. Leta 2016 je bil obsojen na osem let zapora.
