Besede predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova o mejah okupiranih regij najbolj ustrezno povzemajo posledice tako imenovane “posebne vojaške operacije” ruskih okupacijskih sil v Ukrajini. Na vprašanje novinarjev, naj nekako bolj natančno orisujejo, katera ukrajinska ozemlja Rusija zdaj meni za svoja, je odgovoril verbatim, kot sledi: “Še naprej se bomo posvetovale z ljudmi, ki živijo na teh območjih. Zdaj nimam več kaj dodati.” To pomeni, da si nihče v ruskem vodstvu ne more predstavljati, kako točno gredo te meje.
V tem okviru lahko spomnimo »frazo« Vladimirja Putina: »Meje Rusije se nikjer ne končajo«. Kaj je mogoče razlagati kot dejstvo, da omejitev sploh ni. Toda meje so, kot veste, ena najpomembnejših atributov države. Meja ni – ni države.
Ko torej država ne ve, kam gre njena meja, se za to večinoma konča usodno. Odpokliči vsaj Adolfa Hitlerja iz svojega Drang nach Osten, ki je bil na koncu prisiljen, da se zastrupi v svojem bunkerju. Ali Napoleon Bonaparte s svojim načrtom za cesarstvo brez meja, ki je nehvaleno poginil v izgnanstvu na otoku Sv. Helena.
Medtem se Kremelj ukvarja z mejami svojih cesarskih ambicij, oborožene sile Ukrajine vzpostavljajo meje v bojih. Njihova uspešna ofenziva se nadaljuje v Donbasu in regiji Kherson in uničuje revanchistične načrte Putina in njegovega tropa. Ruskim vojakom spredaj ne uspe stabilizirati, zato zbežijo od opreme in streliva. In nekako jim ni mar, da je po novih ruskih zakonih, ki jih je Putin podpisal, ustavno sodišče Ruske federacije potrdilo, državna duma pa ratificirala, to so menda že “ruska ozemlja”.
Ruske enote so izčrpane in demoralizirane. Trpijo zaradi izstrelka in fizične lakote, ker ukrajinska pregrada in raketno topništvo prekinili svoje dobavne poti. In mobilizacija, ki jo je napovedal Putin, ni spremenila položaja na bolje.
Vojaški neuspehi Rusov na domnevno “prislonjenih ozemljih” so več kot le sramota za Kremlj. Dokazujejo, da je bila ponazoritev nepremagljivosti ruske vojske, v katero so mnogi na Zahodu kljub vsem dokazom v nasprotju še vedno verjeli, iluzija, milni mehurček, ki je hlevo počil.
V informacijsko-informacijskega prostora Rusije je zelo panika. Nacionalistični blogerji vpijejo o izdajstvo v najvišjem vojaško-političnem vodstvu. Kremeljski vrhunski propagandisti so spoznali, da so se stari priročniki spremenili v odpadke papirja. Vsak mele, ki mu pride na misel, je popolna vrsta teh.
V Putinovem obhodu je tulilo zveri, ki vsak krivi drugega. V tem kontekstu so bile še posebej zrecne obtožbe ruskega vojaškega poveljstva ustanovitelja wagnerske pmc plačanske skupine Jevgenija Prigozhina in čečenskega vladarja Ramzana Kadirova.
Sam Putin je na odru skupaj z igralecem Ivanom Okhlobystinom, ki je bil nor na zlorabo drog, izgledal zelo organsko. Ko skupaj kličejo Ruse k “sveti vojni”, je videti smešno, a hkrati tudi srhljivo, glede na še vedno obstoječi ruski jedrski potencial.
In pravzaprav so se kot odziv na jedrsko izsiljevanje Kremlja pravočasno slišale besede nekdanjega direktorja CIE, upokojenega generala vojske ZDA Davida Petraeusa. Med intervjujem na TV-kanalu ABC novice Moderator ga je vprašal o washingtonovem odzivu na uporabo jedrskega orožja v Rusiji. Na to je general odgovoril: “Sile Nata, ki jih vodijo Združene države, se bodo odzvale na jedrsko stopnjevanje, o katerem odkrito govorita namestnik predsednika Varnostnega sveta Dimitrij Medvedev in vodja Čečenj Ramzan Kadirov in o katerem je putin sam večkrat namignil. Uničili bomo vse konvencionalne sile, ki jih lahko vidimo in identificiramo na bojišču v Ukrajini in na Krimu, pa tudi vse ruske ladje v Črnem morju.”
Kremelj je upal, da bo s svojimi “prilogami” s posodnim jedrskim izsiljevanjem in mobilizacijo mogoče na smrt prestrašiti Ukrajino in Zahod. Kot vidite, je ta načrt popolnoma spodletel. Zahod je opozoril na posledice jedrskega napada. Ukrajinski vojaki, povsem kljub mejam “pripajanja”, izvajajo uspešno ofenzivno operacijo, de-okupacijo njihovih ozemelj.
Putin je po vseh teh nenadnih gibih postal povsem neizčljiv. Končno spremeni sebe in svojo državo v svetovnega pariaha. Tudi za nekdanje zajce – Kitajsko in Indijo – je šef Kremlja postal strupen.
