24. avgusta so se skozi ukrajinska obsežja družbenih omrežij prenašali trije sporoèilani valovi. Prvi in najmočnejši je bil seveda povezan s čestitkami za dan neodvisnosti, hvaležnost oboroženim silam Ukrajine, ki branijo to neodvisnost.
Drugi val so prekletstvo do Rusov, ki so za naš praznik namerno intenzivneje obstreljevali ukrajinsko ozemlje. “24. avgusta je bilo napovedanih 189 alarmov v regijah in mestu Kyiv. To je absolutni rekord v celotnem obdobju vseobsegajočega vdora,” so še povedali v izjavi. Ukrinform.
Tretji val je povezan z očitki o zadnjih izjavah papeža Frančiška. Govorimo o, milo rečeno, o njegovih spornih besedah o “moskovskem terorističnem napadu”. Slišali so jih v pontifovem tedenskem splošnem občinstvu, ki je sovpadlo z dnem neodvisnosti Ukrajine. Papež se je odločil obravnavati temo vojne Rusije proti Ukrajini in dobesedno dejal Je:
“Mislim na veliko krutost, na mnoge nedolžne, ki plačujejo za norost, norost, norost vseh strank, ker je vojna norost, in nihče v vojni ne more reči: “Ne, nisem nor.” Norost vojne… V mislih imam ubogo dekle, ki je iz bombe, podtaknjene pod sedež avtomobila, odšla v zrak v Moskvo. Nedolžni, nedolžni plačajo vojno! Premislimo o tej realnosti in si govorijo: vojna je norost. In tisti, ki zaslužijo v vojni in prek trgovine z orožjem, so kriminalci, ki ubijajo človeštvo.”
Najprej se ta teza o “norosti vseh strank” ne more, ampak je ogorčena, namesto da bi obsodila določenega krivca. Ta občutek krivice kazni je človeku znan že od otroštva. Ko se določen tomboy agresivno naga proti drugemu otroku, ga prisili v boj. In najhujša stvar, ki jo starši, učitelji, učitelji lahko storijo v tej situaciji, je, da se ne želijo ukvarjati s bistvom in vzrokom konflikta in enako kaznovati oba otroka, torej tako storilca kot užaljenega. Na ta način je krivda pravega krivca relativizirana in hkrati obsojeni nedolžni.
S časom se lahko pojavijo podobne razmere z oblastmi pri delu, ki prav tako ne želijo globoko razumeti, ampak preprosto poklicati k redu. Z mednarodnimi organizacijami, ki izražajo zaskrbljenost, ne da bi sploh imenovali krivca. In zdaj – z eno najbolj avtoritativnih oseb na svetu do nedavnega – papež.
In pred nekaj leti se je zdelo, da je bil Frančišek na Sveti sedež tisti, ki je bil sposoben obnoviti avtoriteto katoliške cerkve, ki jo je omajalo veliko škandalov. To vključuje korupcijo, zlorabo denarja Cerkve, pedofilskih škandalov, pretirano prevlado duhovnika, njihovo željo po obogatitvi. Frančiškovo zavračanje nepotrebnih razkošja, skromen način življenja, reforme v cerkvi in preiskava škandalov je v očeh svetovne skupnosti bistveno dvignila katoliško cerkev. Še posebej v ozadju Ruske ortodoksne cerkve, pohlepen za bogastvom.
A nazaj k zgornjemu citatu iz papeževega govora, kjer omenja »ubogo dekle, ki je v Moskvi odletelo v zrak«. Jasno je, da govorimo o Dariji Dugini, hčerki ideologa ruskega fašizma Aleksandra Dugina. Pontif jo imenuje “nedolžna” žrtev, kar pa v nobenem primeru ne drži, hkrati pa se zdi, da ne vidi smrti več tisoč nedolžnih Ukrajincev v rokah Rusov, navdihnjenih z deli Aleksandra Dugina, ali celo same Darije. Navsezadnje se je tudi na kremljanski propagandni fronti, tako kot njen oče, podpirala vojno in umore v imenu ideje velike moči, aktivno sodelovala pri uvedbi protiukrajinsko-protizahodnih propagandnih ponaredov, ki so bili vključeni v sezname sankcij Velike Britanije in Združenih držav Amerike.
Na dan, ko je papež razglasil zgoraj navedene besede, so ruske okupacijske sile izvedle raketne napade na stanovanjski sektor in železniško postajo vasi Chaplino v regiji Dnipropetrovsk. Zaradi tega je umrlo 25 resnično nedolžnih ljudi, med njimi pa dva otroka. Torej glede na to ozadje, papeža besede zvenijo izjemno ciničen.
Še posebej žalostno je, da je glava katoliške cerkve kupila tako poceni provokacijo FSB Rusije. Ali Vatikan nima več visoko kvalificiranih svetovalcev za mednarodna in varnostna vprašanja? Konec koncev, preden je bil Curia komaj ujeta na tako nadležnih punkcijah.
Ker tudi amater kilometer stran vidi, da je “razkritje” Dugininega umora zakoviceno na kolenu in zastopano javnosti, nima nič opraviti z realnostjo ali zdravo pametjo. Jasno je, da je Kremelj poskušal ukrajino obtožiti, da bi se upravičila za svoje vojne zločine. Iznašli so psevdo-“azovko” Natalijo Vovk, ki naj bi v Rusijo prišla na “minicuper”, da bi posebej spremljala Dugino in jo nato odpravila. Da bi zgodba izgledala bolj srhljivo, so ruski Efečani izkoristili podobo Leona morilca iz kultnega filma. “Izkazalo se je”, da je “agentka Vovk” potovala v avtu s svojo 12-letno hčerko (nekakšno ukrajinsko Matildo) in mačko (namesto cvetličarne z Aglaonema Amelia).
Zato je po podatkih FSB Natalia Vovk kljub temu, da je bila na “črnem seznamu”, zlahka prečkala rusko mejo, spremljala “nedolžno žrtev”, pod njen avto podstavila eksploziv na kraj, ki je bil pod tesno stražo, na daljavo razstrelila “objekt”, nato pa drugič prosto pobegnila v Estonijo in drugič prečkala rusko mejo.
Situacija je preprosto anekdota. In obstaja celo razlog, da se zabavamo, če si glede na navedeno predstavljamo, kako površne so razmere v ruskih posebnih službah.
In kdo je dejansko ubil Dario Dugino? Samozavestno lahko rečemo, da ni Ukrajina ali njene posebne službe. Če le zato, ker ni bilo nobenih motivov in razlogov za organizacijo zapletene, tvegane operacije, da bi nevtralizirali nekega nepomembnega ruskega propagandista. Ukrajini ni bilo treba uničiti svojega očeta, saj bi na klopi haaškega sodišča postala veliko bolj uporabna. Torej, kdo potem? Sam FSB, gverilci iz nacionalne republikanske vojske? Mogoče je postala žrtev legendarnega “obračuna med stolpi Kremlja”? Vseeno nam je, konec koncev. V vsakem primeru, v Rusiji, Dugina zdaj dela “sveto žrtev”. Ni čudno, da se je čin njenega pokopa pokazal v neposrednem eteru, različni ruski VIP-ji so razglasili ganšne govore, kričali za maščevanjem. Za tako podobo nedolžne žrtve bi morala gospa v krsti izgledati privlačno. Kako ji je uspelo le, če je avto, v katerem je vozila, popolnoma pogorel? Naj se Rusi sami ukvarjajo s tem vprašanjem. Opravlja svoje delo za nas.
