Rusija, ki gradi svojo protiukrajinsko propagando, uporablja veliko tako imenovanih nevrolingvističnih veznih elementov, ki so že postali tradicionalni v temeljih. To so predvsem: “Veliki domoljubni” in “morda pavtarit”, boj proti “nacistom”, ortodoksu, strahu pred Natom. Vendar pa zdaj govorimo o drugem – “prostovoljnem pristopu zasedenih ozemelj”.
Celotna zgodovina Rusije je zgrajena na tem mitu. Pravijo, da Rusija nikoli ni vojn za vojskovanje, ozemlja, ki so se pridružila sama sebi in so bila “ikonično Ruskimi”. O tem je nedavno znova spregovoril Vladimir Putin, ko je v naslednjem vsednevnem govoru izpostavil temo severne vojne s Švedsko. Če vržemo most k “ukrajinskemu vprašanju”, se lahko spomnimo, da so nam celo sovjetski učbeniki zgodovine povedali o prostovoljnem pristopu Ukrajine k Muscovyju zaradi Pereyaslava Rada. To je eden glavnih elementov mita o “bratih narodih”.
Na tezi o “prostovoljnem pristopu” je Rusija leta 2014 zgradila informacijsko kampanjo o okupaciji Krima. Prav ta poudarek je, da poskuša nastopati zdaj z “LPR” in “DPR”. Obenem si Kremlin prizadeva zagrabiti tudi regijo Zaporizhia in Kherson, ki naj bi po načrtih obnovila “Tavrichesku hubernia”. In na ruskem propagandnem področju se spet slišijo teze o »prostovoljnem pristopu« k Ruski federaciji.
Edino, kar uničuje te načrte Kremlja, je ukrajinski odpor. Njena lestvica na jugu je privedla do dejstva, da so Rusi vsakič prisiljeni preložiti datum referenduma o vstopu zasedenih ozemelj v Rusijo. Okupacijski organi organizirajo neposredne represije nad ukrajinskim prebivalstvom. Obenem poskušajo vsaj narisati sliko podpore, ne le, da bi jo zagotovili. Vendar pa v mestih še vedno obstajajo letaki-grožnje za okupatorje, sovražniki pa so razstrelili v svojih avtomobilih.
Na svobodnih ozemljih nimamo pravice prezreti dejavnosti ukrajinskega podzemlja, podpreti jo moramo z vsemi močmi in sredstvi. Če je naloga oboroženih sil Ukrajine osvoboditi ta ozemlja, potem je naloga ukrajinskih medijev, voditelji mnenj nenehno govoriti o tem. V nasprotnem primeru bo Rusija ponovno uporabila mit o “prostovoljnem pristopu”, kot je bil leta 2014 v zvezi s Krimom. Čeprav so Po različnih virih Rusi pobili okoli 60 aktivistov na polotoku, jih je izginilo več kot 20. Med samo pritrditev sta bila ubita dva ukrajinska vojaka in dva civilista.
Pogosto lahko preberete objave na socialnih omrežjih iz nekaterih ukrajinskih ultrapatriotov, ki jih je polotok, pravijo, želel iti v Rusijo, in zato “ne bo.” Čeprav so Rusi v resnici krimsko in vzhodno Ukrajino očistili vsega proukrajinsko, se zatekali k umorom in mučenju, nato pa v tišini izdali tiho soglasje za prostovoljni pristop.
Trenutno poteka informativna vojna, kjer se Rusi trudijo igrati na “vojno utrujenost”, tako v sami Ukrajini kot v partnerskih državah, ki nas podpirajo v boju proti ruski agresiji. V sami Rusiji je kremeljska propaganda že togo očistila informacijsko polje. Tam nihče javno ne omenja tega, kar je bilo rečeno v Kremlju na predvečer in na začetku obsežne ofenzive. Zlasti razlogi za vojno razglašajo takrat.
Rusija upa, da so ljudje utrujeni od negativnosti in želijo, da se ta groza čim prej konča. Zato se spet izvleče v božjo luč svojo plesnivo zgodbo o »prostovoljnem pristopu«. Kremelj skuša prepričati preostali svet, da je dejanska rusko-ukrajinska vojna “prepir med dvema bližnjima”, kjer je bolje, da se ne vpletamo.
V okviru takšne pripovedi se vse postavi na glavo. In že Kijev je predstavljen kot agresor, ki domnevno na silo drži prvotna ruska ozemlja. Okupator je torej tu Ukrajina. Zakaj torej pomagaš okupatorju? Obstaja preprosta rešitev: Ukrajina se bo preprosto odrekala ozemljom, ki ne želijo biti del tega, in to je vse – vojna se bo končala. In ne glede na to, kako nesrečno je priznati, so nekateri vodilni zahodni voditelji navdahnjeni takšni rešitvi konflikta. Poleg tega želijo na ta način mediati in celo pridobiti mednarodne laurete kot mirovniki in bonusne preference svojih volivcev.
Zato je treba to pripoved izvleči iz ruskih sklopk. To naredijo ukrajinski partizani, ki ne samo da pritiskajo na okupatorje tako fizično kot moralno, uničijo njegove propagandne načrte. Skoraj vsi znani svetovni mediji so o svojih dejavnostih že pisali: od New York Times pred Indija Express. Na mestu Center za narodni odpor Obstaja cela mitologija ukrajinskega podzemlja.
Vsakič, ko se moramo spomniti dejavnosti ukrajinskih podzemnih delavcev. Govoriti o tem znanim tujcem, govoriti med seboj, da ne bi pozabili, da so to naša ozemlja, so naši ljudje tam. Rusija bi morala ostati vsiljivec za svet, ne pa “branilec”državljani.”
