Vsaka “hladna” vojna ima vedno priložnost, da se razvije v “vročo”, vsaj delno. Moskva je med prvo hladno vojno več let nabirala ogromne zaloge orožja za vojno proti vsemu svetu. In zdaj jo uporablja med invazijo na Ukrajino.
Hladna vojna se je začela leta 1946. Sovjetska zveza se je nato pripravljala na vojno proti kapitalistom. Do svojega propada 45 let se je ZSSR ukvarjala le z dejstvom, da je “klepav tanchiki”, ker je bila obrambna industrija edini sektor sovjetske industrije, ki ga primanjkljaj ni prizadel. In po razpadu “imperija zla”, se je njena nasledka Rusija še naprej oboroževati, še posebej aktivno – po 2008.
Od leta 2014, ko je Rusija prislonila Krim in začela vojno v Donbasu, posnemajoč separatisti, so se odnosi med Zahodom in Kremljem poslabšali. Odločenost Moskve, da nadaljuje spor z Washingtonom, je dodala Kitajska, katere moč se je znatno povečala. Cesarske ambicije Moskve so ob ideološki podpori Pekinga povzročile globalni boj “demokracij proti avtokracijam”, ki so jih nekateri že poimenovali Druga hladna vojna. Kljub temu velja omeniti, da Prvi prehlad še ni prišel do logičnega zaključka, zato je prezgodaj govoriti o začetku Drugega.
Konec koncev se na žalost za nas končna razcepitev med Moskvo in zahodno civilizacijo ni začela niti približno z novo hladno vojno, temveč z “vročo” polno invazijo na Ukrajino. Zdaj imamo situacijo, ko je praktično vse orožje, ki ga Moskva pripravlja od leta 1946 za boj proti vsemu svetu, namenjeno eni državi.
Poleg tega je v tem pogojno »medvarnem« obdobju Rusija leta večala porabo za vojsko, torej je še naprej pripravljala svojo vojsko za vojno z vsemi. In do leta 2022 je Rusija v nedavni zgodovini že začela lokalne vojne: od Moldavije ali Gruzije do že omenjene invazije v Ukrajini 2014 ali operacij v Siriji. Posebnost vojne leta 2022 pa je v tem, da v tem Ruska federacija uporablja svoj polni potencial, razen jedrskega orožja.
Pravzaprav se Ukrajina upira vojski, ki naj bi se borila s celim Zahodom, namerava v primeru obsežnega spopada zavzeti celotno Evropo. Po obsegu bi to lahko primerjali s tem, če bi Nato nepričakovano napovedal vojno konvencionalni Avstraliji. Zato ni presenetljivo, da Kyiv potrebuje zahodno pomoč v tej vojni.
Rezultat te vojne bo v vsakem primeru uničenje skoraj vsega orožja držav Varšavske pakt med prvo hladno vojno. Njeni obrežji v vzhodni Evropi se že končajo, rusija sama pa je v štirih mesecih izgubila ogromno sovjetske opreme in še naprej ohranja skladišča.
To je ta vojna, ki bo končno končala prvo hladno vojno, in je določena z usodo, da jo je treba končati na mejah Ukrajine. Hkrati bo izid vojne določil, s katerimi silami in orožjem bodo stranke vstopile v drugo hladno vojno.
Če demokratični svet ne želi novega “Varšavskega pakta” namesto običajnega Teherana, potem mora povečati priliv orožja za nas. Da bi ukrajinska vojska lahko radikalno uničila ruski žaljiv vir, da bi bila neuspela v prihodnosti vojne ne le proti kolektivnem Zahodu, ampak tudi proti Ukrajini.
