Kitajska je prenehala investirati v Rusijo v okviru globalne infrastrukturne pobude “En pas, ena cesta”. O tem Piše izdaja Financial Times.
Ob tem je treba povedati, da so kitajske naložbe v ta projekt v Rusiji prvič po začetku njegovega obstoja padle na ničlo. Peking v prvi polovici leta 2022 po podatkih Centra za zelene finance in razvoj na univerzi Fudan v Šanghaju ni s to pobudo snel sporazumov.
S tem je Kitajska, upočasnitev naložb v Rusijo, poglobila sodelovanje z Bližnjim vzhodom. V publikaciji je poudarjena, da ta korak nakaže na pripravljenost Pekinga, da pade pod sankcije glede na ozadje vojne v Ukrajini. Hkrati pa je padec lahko le začasen, saj vsekakor obstaja “močna interakcija” med Rusijo in Kitajsko, pravijo strokovnjaki. Kljub vojni Rusije proti Ukrajini je Kitajska povečala nakupe ruskih energetskih prevoznikov.
Rusija je bila ena glavnih upravičenk kitajske pobude “En pas, ena cesta”. Leta 2021 sta Rusija in Kitajska podpisali sporazume o tej pobudi v vrednosti približno 2 milijardi dolarjev.
Kakšna je pobuda “En pas, ena cesta”?
“En pas, ena cesta” je pobuda Ljudske republike Kitajske, globalne strategije razvoja infrastrukture, ki jo je kitajska vlada sprejela leta 2013 za vlaganje v skoraj 70 držav in mednarodnih organizacij. Za zunanjo politiko jo šteje generalni sekretar Kitajske komunistične partije in kitajski voditelj Xi Jinping, ki je sprva napovedal strategijo kot “Ekonomski pas svilene ceste”.
Koncept gospodarskega pasu, ki ne zajema le Azije in Evrope, ampak tudi Bližnjega vzhoda, Afrike in celo Latinske Amerike, je trenutno glavna usmeritev izvajanja kitajske zunanje politike in zunanje gospodarske politike. Kitajska namerava do leta 2020 v razvoj držav vzdolž pasu vložiti skoraj 900 milijard dolarjev. Govorimo o več kot 1700 različnih projektih na področju logistike, denarnega in finančnega, ki združujejo kitajske proizvodne obrate z zunanjim povpraševanjem zadevnih držav in posodabljajo model industrijskega sodelovanja. Projekt ima ciljni datum zaključka leta 2049, ki bo sovpadel s stoletnico razglasitve Ljudske republike Kitajske.
Nekateri opazovalci in skeptiki, večinoma iz nesodelujočih držav, vključno z Združenimi državami, to razlagajo kot načrt za oblikovanje sinocentrične mednarodne trgovalne mreže. Obstaja zaskrbljenost, da je projekt oblika neo-imperializma. Nekatere zahodne vlade so pobudo Za pas in cesto obtožile, da je neokolonialistična, ker trdijo, da Kitajska vadi diplomacijo dolžniške pasti za financiranje infrastrukturnih projektov pobude.
