Ruski zunanji minister Sergej Lavrov skuša prepričati voditelje afriških držav, da upravičijo agresijo Rusije na Ukrajino, pa tudi, da bi dobili svojo podporo v soočenju z zahodnimi silami. To je navedeno v povzetju britanskih obveščevalnih podatkov, ki Širi Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva na Twitterju.
Britanski obveščevalci so opozorili na dejstvo, da Lavrov zdaj obiskuje Egipt, Etiopijo, Ugando in Republiko Kongo. Predlagajo, da bo Rusija poskušala obiske uporabiti za krivdo Zahoda za mednarodno krizo s hrano in vnesti podporo afriških držav, ki trenutno ostajajo nevtralne proti ruski invaziji na Ukrajino.
Britanska obveščevalna agencija je tudi poudarila, da si Rusija od leta 2014 močno prizadeva za zagotovitev vpliva na vso Afriko, pri tem pa pogosto uporablja zasebno vojaško podjetje Wagner kot »enega izmed njenih najljubših instrumentov vpliva v regiji«.
“Rusija v prvi vrsti sodeluje z Afriko, ker meni, da bo s tem okrepila identiteto “velike sile”, ki ji Rusija želi. Njeni sekundarni cilji bodo lahko zagotovili koncesije za dobro in prepričali afriške države, da glasujejo v skladu z interesi Rusije na mednarodnih forumih,” so povedali britanski obveščevalci.
Spomnimo, da je med glasovanjem v Generalni skupščini ZN 2. marca le 28 od 54 afriških držav podprlo resolucijo, ki obsoja invazijo Rusije na Ukrajino. Drugi so se vzdržali sestanka ali pa se niso udeležili sestanka. Vendar pa je proti resoluciji glasovala le Eritreja.
Kot piše Letalstvo, po podatkih Afriške razvojne banke Ukrajina in Rusija celini običajno dobavljata več kot 40 % pšenice. Hkrati je Egipt največji svetovni kupec ukrajinske pšenice: leta 2019 je uvozil 3,62 milijona ton – več kot katero koli drugo državo.
Sergej Lavrov pa je v članku, ki je pred njegovim obiskom, zavrnil obtožbe, da Rusija “izvaža laho”, zahodno propagando obtožil.
Dodal je, da so zahodne sankcije, naložene Rusiji, povečale “negativne trende” na mednarodnem trgu hrane, povezane s koronavirusno pandemijo.
Ruski zunanji minister je nakažel namero svoje države, da bo izvedla sporazum o izvozu žita iz ukrajinskih pristanišč, podpisanih v Istanbulu, in dejal, da bi zahod moral ugasniti sankcije podjetjem, ki izvažajo hrano iz Rusije in odklepajo izvoz ruske pšenice.
To izjavo je mogoče dojemati z nekaj skepticizma glede na dejstvo, da je Rusija prepoznala dejstvo obstreljevanja pristanišča Odessa, ki je po podpisu Istanbulske pogodbe nabralo velike rezerve izvoza pšenice.
