Regionalne volitve v Nemčiji bi lahko ignorirali, kot je bilo na primer z nedavnimi volitvami v državi Schleswig-Holstein, če ne zaradi pomena te regije za “semaforsko koalicijo” v Bundestagu. Dejansko so rezultati o voljo v tej gosto poseljeni regiji nekakšen označevalec za celotno Nemčijo. Treba je spomniti, da je leta 2005 po porazu SPD v Severnem Porenju-Vestfaliji takratni kancler Gerhard Schroeder celo napovedal predčasne zvezne volitve. Za nas je pomembno tudi, da so bile volitve 15. maja v veliki meri v znamenju vojne v Ukrajini, in da so se v volilni kampanji krščanski demokrati (CDU) in Zeleni (Unija 90/Zeleni) ne nazadnje uporabili za temo vojne v Ukrajini. Skupaj so zmagali 53,9 % glasov, obenem pa so zeleni dosegli najvišjo stopnjo vseh časov, ki je bila visoka 18,2 %, s tem pa so povečali svojo uspešnost za 11,83 %. Celo predsedniku stranke Ricardiju Liangu je dovolila, da zvečer po končanem glasovanju izjavi, da zeleni postajajo ljudstvo. Vendar pa je bila najpomembnejša posledica teh volitev poraz Esdekov in liberalcev (Svobodna demokratska stranka – FDP), ki skupaj z “zelenimi” oblikujejo vladno koalicijo v Bundestagu. Zato še vedno vladajoča koalicija krščanskih demokratov in liberalcev (“črno-rumena”) v Severnem Porenju-Vestfaliji preneha obstajati. Če temu dodamo popoln neuspeh Esdekov na volitvah v Schleswig-Holsteinu, kjer so izgubili 11,3 % glasov, zmagovalec z osupljivim rezultatom pa so bili “krščanski demokrati”, volilni rezultati pošiljajo slab signal kanclerju Olafu Scholzu in vodji “Svobodnih demokratov”, finančnemu ministru Christianu Lindnerju.
Po navedbah nemških opazovalcev je bila to ena najbolj umazanih volilnih kampanj, ki jo je spremljala združitev kompromisnih gradiv, medsebojnih obtožb in izrednih provokacij. Deloma sem o tem pisal že v prejšnjem članku, predvsem o provokacijah o “zelenih”. Esdeks je bil kriv za tesne vezi z Rusi in njihovo nesoglasje glede zagotavljanja težkega orožja Ukrajini. Tudi nekdanji župan Düsseldorfa Esdek Thomas Gaisel se je med drugim (Thomas Geisel), ki je v polemiki z ukrajinskim veleposlanikom Andriyjem Melnykom izrazil dvom, da Rusija v Ukrajini vpela “vojno iztrebljenja” (Der Western, 24.04.2022). K temu je dodan tudi nedavni škandal s predstavnico SPD za obrambo Christine Lambrecht (Christine Lambrecht), ki se je na velikonočne dneve odločila, da gre na počitnice v helikopter Bundeswehr, s svojim 21-letnim sinom, ki je uspela objavljati fotografije v Instagram. Na internetu se je pojavila celo meme: “Nobenih helikopterjev za Ukrajino? Mi jih potrebujemo sami!” medtem ko Scholz še naprej brani sodržavljana iz stranke in pravi, da namerava z njo delati v prihodnosti. Prav tako so se med seboj razločeli tudi popolni poraženci zadnje dirke – Svobodni demokrati. Lindnerju, ki je bil v zadnjih mesecih že kritiziran kot finančni minister, je za svoj stavek uspel postati pravi »junak« mladih – »bolje je, da se ne obvladaš, kot da se slabo obvladuješ«. Samo liberalna Marie-Agnes Strack-Zimmermann (Marie-Agnes Strack-Zimmermann) – predsednik Odbora za obrambo Bundestaga – dosledno zagovarja stališče o zagotavljanju težkega orožja Ukrajini. Morda zato, ker med volivci vidijo dosledno upadanje svojih volivcev, so svobodni demokrati kljubovalno odkorakali iz dvorane med Scholzovim poročilom na seji obrambnega odbora 13. maja. Njihovo opravičilo kasneje, kot vidimo, ni dodalo podpore (F.A.Z., 13.05.2022).
Volilni program Zelenih na splošno ni bil revolucionaren, zato so menili, da je preoblikovanje Severnega Porenje-Vestfalija v »prvo podnebno nevtralno industrijsko regijo v Evropi« glavno. Njihov vodja, Mona Neubaur, (Mona Neubaur) volivcem malo znano, zato so jo zvezni ministri iz stranke – Annalena Berbock in Robert Habeck – poskušali čim bolj podpreti. Na volilnih mitih se niso osredotočali toliko na lokalne probleme, kot na zunanjepolitična vprašanja in podporo Ukrajini. Zato so impresivni rezultati Zelenih na volitvah rezultat njihove zunanje politike. In tudi – lokalni “krščanski demokrati”.
Tema vojne v Ukrajini je zasedla razsežno mesto v volilnih govorih slednjega. Kot veste, je vodja CDU Friedrich Merz nedavno obiskal Kijev, kjer se je srečal s predsednikom Volodymyr zelenskyyjem in obiskal kraje množičnega umora Ukrajincev s strani Rusov v bližini prestolnice (Die Zeit, 04.04.2022). Po zavrnitvi Scholza in predsednika Franka Walterja Steinmeierja je jasno, da je trebaIbne, to je bila zelo močna PR poteza. Po tem so bili vsi argumenti Esdekov, da kritizirajo opozicijo o počasni dobavi težkega orožja Ukrajini, videti precej šibki. Sedanji zmagovalec volilne dirke, kopendski premier Hendrik Wüst (Hendrik Wüst). Sodeloval je na mirnih demonstracijah in kleknil iz spoštovanja do padlih ukrajinskih vojakov, pozval na pomoč ukrajinskih beguncev in obiskal njihov tabor, kjer je ruskemu predsedniku pred objektivom televizijskih kamer povedal, da ga bo »strah v očeh ukrajinskih otrok preganjal do konca življenja«. Wüst, 46, se imenuje “politik” Slimfit“, ki je šele pred kratkim na čelo vlade v Severnem Porenju-Vestfaliji, vendar poskuša spremeniti ne le slog upravljanja, ampak tudi ustvariti podobo mladega politika, odprtega za družbo. V njegovem vladnem kabinetu je najljubše gorsko kolo (na nekaj nas spominja, kajne?). Njegovi odnosi z zaposlenimi so vedno prijazni, prednostno določa in spodbuja pobudo podrejenih. Čeprav je po navedbah nemških medijev kot profesionalni politik imel v preteklosti nesmislišne izjave in dejanja, ki so povzročala kritike. Toda Wüst sodi v mlajšo generacijo krščanskih demokratov politikov, prav tako njegov kolega, zmagovalec volitev Schleswig-Holstein, 49-letni Daniel Günther (Daniel Günther), katerih energija v “kriznih obdobjih” se zdi bolj privlačna za volivce.
Glede na rezultate volitev so možne različne koalicijske možnosti. Trenutno se zdi, da je združitev z “zelenimi” za CDU višja prednostna naloga. Ni naključje, da so se “krščanski demokrati” v zadnjih dneh odkrito spogledovale z njimi, hvalile Berbocka in Habecka, kritizirale Esdeke in “Svobodne demokrate” (F.A.Z, 13.05.2022). In 66-letni Merz se mora muditi, saj mu bosta 40-letna strankaška kolega Wüst in Gunther na naslednjih volitvah leta 2025 dihala v hrbet. In ne pozabimo na Habeckove kanclerske ambicije Zelenih. Ne želimo jinx, ampak v sodobni politični zgodovini Nemčije je bilo leta 1972, ko starši nesodobne “vzhodne politike” (Ostpolitik) Esdec Kancler Willy Brandt in njegov podkancler in zunanji minister Karl-Dietrich Genscher (VDP) so grozili z “glasovanjem o zaupnici” v Bundestagu. V vsakem primeru zdaj “zlata karta” pripada “zeleni”. Taktični uspeh lahko dosežejo tako, da se zberejo s CDU, kar lahko negativno vpliva na zvezno koalicijo “semafor”, ali pa zaradi strateškega cilja vključijo liberalce v koalicijo in stabilizirajo vladno koalicijo. Tektonske premike poteka v nemški politiki in ne na koncu tudi zaradi vojne v Ukrajini.
