Kar se je zgodilo v Buči in drugih naseljih kyivske regije, še hujša grozodejstev, ki so jih zagrešili Rusi na drugih zasedenih ozemljih, zlasti v Mariupolu – vse to je težko dojemati, razumeti, ne pa se razburiti s sovraštvom, jezo, željo po maščevanju. Jasen bo tudi odziv na vsak naslednji vojni zločin Rusov. Vendar pa obstaja široka paleta možnosti med naravnimi reakcijami in nadaljnjimi ukrepi.
Od javnega odziva družbe, politikov, zgodovinarjev, umetnikov in publicistov je mogoče razločiti več smeri, kjer hkrati delamo enake korake kot Rusija. Jasno je, da je vredno opisati in pojasniti vse dogodke, ki se trenutno dogajajo v Ukrajini. Čustva in energijo ljudi je treba usmerjati v koristne stvari za državo in družbo. Toda za to ne smete izbrati sovjetske terminologije in orodij.
Nismo morilci!
Obstaja zelo fina črta v odzivu na dejanja Rusov, ko smo korak stran od tega, da postanemo taki. Pozivi k umoru, uničenju njihovih žensk in otrok, bombardiranje mest je ponavljanje poti istega ruskega morilca.
Vojska mora uničiti sovražnika in preganjati in kaznovati policiste in ustrezne oddelke. V skladu z zakonom je treba kazen zločincev pustiti tistim, ki mu pripadajo. Družba pa si je morala prizadevati, da se ne bi maščevala, ampak da bi našla mehanizme in zbirala informacije za kaznovanje krivcev, podporo zagovornikom in obnovo države.
Vredno je iskati odgovorne za zločine in jih kaznovati in jih ne posploševati. In tu ne gre za dejstvo, da obstajajo “dobri Rusi”, ampak o našem vedenju in prevzemu stvari Rusov.
Umor je umor in težko ga je upravičiti. Zato so pozivi k uničenju Rusov posnemanje njihovega obnašanja. Torej gremo skozi sliko morilca. Rusi so tisti, ki zdaj vpijejo, da je potrebno ubiti Ukrajince, saj so “nacisti”, “fašisti”, “zlobni duhovi”. Vendar pa je veliko Ukrajincev sprejelo svojo retoriko do samih Rusov. K temu so bili dodani klici, kot so “potrebujemo posilstvo njihovih žensk”, “njihovi otroci bi morali čutiti enako kot naši”. Sovraštvo rusov je razumljivo, vendar jih ne smemo marati in odobravati zločinov proti človeštvu.
Toda ideja o ustvarjanju posebne enote, ki bo iskala in kaznovala morilce Ukrajincev, je zelo uspešna. Na ta način bomo storilce lahko kaznovali (privedli pred sodišče) zločinov v Ukrajini in ukinili javno zahtevo po kazni za krivce.
Kult vojne
Vojna za Ukrajince ni način za zavlačevanje tujega ozemlja, za vzpostavitev njihovega vpliva v regiji. Branimo se samo in se borimo za življenje in prihodnost. Zato ne smete herojiti vojne v slogu Rusov.
Vojna je smrt, bolečina, žalost, strah, uničenje in tragedija za milijone. Poskus, da bi ga heroji in ga spremenili v velik dogodek za “ukrajinski narod”, nas je všeč tudi Rusom.
V Evropi je druga svetovna vojna tragedija, dan njenega zaključka pa je postal dan spomina in sprave. Samo ZSSR in njegovi sateliti še vedno praznujejo Dan zmage.
Ne kličem k spravi z Rusi. Toda vojne ne smemo dojemati kot nekaj veličastnega in naše prihodnje zmage ne smemo dojemati kot velik praznik in graditi naše politike na tem. Kult vojne povzroča samo vojno. Rekli boste, da države Evrope niso želele toliko ponavljati tragedij 2. svetovne vojne, da so “pomagale” Putinu, da je napadel Ukrajino in začel še en krvav pokol. In prav boš imel. Vendar pa že imamo to izkušnjo in razumemo, da Rusija nikjer ne bo izginila. In imeti dobro usposobljeno in opremljeno vojsko pripravljeno uničiti sovražnike, in uvedba kulta vojne in militariziranje vseh sfer življenja sta dve različni stvari.
Izrael je tudi povsem drugačna izkušnja. Tam je vojna običajna, zaščita države pa je dolžnost za vse brez “posebnih dovoljenj v tujini”, “oklepa” in preusmerjanja odgovornosti. Ne hvalijo vojne in ne ustvarjajo kulta zmage, ampak razumejo vzroke, posledice, lastne in možnosti drugih ljudi.
“Dedki so se borili”
Vsaka primerjava vojne v Ukrajini z drugo svetovno vojno je neloogičen poskus, da bi se v obseg herojstvo ukrajinskih branilcev in nerazumljiva želja, da bi se dogodki iz pred 80 let vsilili sedanjosti.
Novinar Pavel Kazarin zdaj piše “vojaški dnevnik” v kijevski teritorialni obrambi. Eno od objav je sklenil z naslednjim stavek: “Kstaty.” Dedy”, ki “voevals” – to smo zdaj mi”.
To je javni dokaz vitalnosti ruske ideologije v ukrajinski družbi. Znani publicist v enem od vodilnih medijev postavi temelje ukrajinske agresije in ideologije, ki ni naša, destruktivna tako za ukrajinsko družbo kot za svet kot celoto. Zelo dobro paše na razpoloženja, ki že obstajajo v družbi in pomaga ruski propagandi pokazati, kako “neustrezni” so Ukrajinci.
Zdaj smo začeli svoje gibanje, da ne razvijamo in analiziramo razmer, ampak gremo enaki koraki kot Rusi v zadnjih 30 letih. Tu moramo razumeti, da so se “dedki borili”, vendar so tudi posilili, ubijali, mučili. In če želijo Ukrajina in Ukrajinci “ponovno zaokrožiti zgodovino druge svetovne vojne”, morajo razumeti, da bomo odvzeli ne le zmago nad nacizmom, ampak tudi vse, kar je naredila sovjetska vojska. Dogodkov vojne ne morete razdeliti na dobre in slabe, tiste, ki vam je všeč, in tiste, ki vam niso všeč, izberite samo tisto, kar želimo. Zdaj ni čas za metanje glasnih izjav in boj za zapuščino, ki si jo je izmislila Rusija.
Še vedno ne razumemo vseh dogodkov, ki se dogajajo v Ukrajini, nismo razumeli, kaj se je zgodilo med drugo svetovno vojno, vendar trmasto iščemo vzporedne in poskušamo vleči mit o “veliki zmagi” v Ukrajino in ji dodati ukrajinsko barvo.
3,8 milijona ogledov videoposnetka Iryne Fedyshyn “Shot Spring (Bucha)”, več kot 7 tisoč komentarjev in več kot 145 tisoč všečkov. To ni ruska propaganda ali operacija FSB, tam pa je ruska pripoved o drugi svetovni vojni očitno povezana s tragičnimi dogodki v Ukrajini, in sicer vrsticami “To je 41., fašisti, Nemci.” Nemci in fašizem nimata nič skupnega, vojna pa se je začela leta 1939. Toda za kaj razumeti, je lažje ponoviti.
Domovinska vojna
Ta izraz se je zelo aktivno uporabljal v Ruskem cesarstvu, ZSSR, ki se je uporabljal v sodobni Rusiji. Za nas ima za seboj negativno konotacijo. Hkrati zelo poenostavi dojemanje dogodkov in ne zahteva poznavanje in razumevanje odnosov z vzrokom in učinkom.
Zdaj imamo rusko-ukrajinsko vojno. Govoriti o “ljudje so stalna žrtev”, “država, ki jo vsi potrebujejo” in je “druga Palestina” je enaka terminologija kot Rusi.
Zdaj je treba predstaviti novo pripoved, dati razumevanje dogodkov in ne poskušati graditi naše zgodovine, sedanjosti in prihodnosti, od ruskih pripovedi in njihove vizije sveta.
Govoriti moramo o tragediji vojne, ne o veličanstvu “ukrajinskega naroda”. Želja po ustvarjanju novega posebnega naroda v Evropi je posnemanje Rusov. Ni rojstva “novega ukrajinskega naroda”. Obstaja poenotenje Ukrajine, oblikovanje ukrajinskega ljudstva kot celote, razumevanje naše identitete in skupna vizija prihodnosti. To je normalen razvoj države in družbe, ne pa pojava nekoga edinstvenega.
***
Tožilstvo, ne maščevanje, bi moralo biti ključno za nas. Če se hočemo maščevati, se ne bomo razlikoli od Rusov. Tudi oni se za nekaj vedno maščujejo vsemu. To, da nas pripelje do nacionalne ideje o maščevanju, nas bo sčasoma spremenilo v tiste, od njih se zdaj branimo. Poskusi sovjetskih in ruskih konceptov in razumevanja zgodovine in dogodkov ukrajinski in naši nam dodajajo več problemov kot dobrih. Začeli smo tvoriti kult vojne, govoriti o “edinstvenem narodu” in militarizirati družbo ne zaradi zaščite, temveč zaradi ideologije, ki bo nasprotovala Rusiji. Ampak to je napačen pristop. Razmišljati moramo o naši prihodnosti in razvoju, ne le o soočenju z Rusijo.
To ni poskus, da bi oškodlili Ukrajince, družbo ali posamezne skupnosti. To je opozorilo in želja po razpravljanju o kalcih težav, dokler ne postanejo zavora za državo.
