26. aprila, torej na obletnico enega najbolj tragičnih dni za Ukrajino, se je 40 obrambnih ministrov različnih držav sveta, zaskrbljenih zaradi agresivne vojne Rusije proti Ukrajini, sestalo v Nemčiji v ameriški zračni bazi Ramstein. Zgodovinski pomen tega dogodka je težko precenjevati, saj so se prvič po koncu druge svetovne vojne zbrali predstavniki širše mednarodne skupnosti, ki so se odločili, kaj storiti z nevarno agresivno državo, ki ima tudi prej jedrsko orožje. Udeleženci srečanja so dejansko ustvarili protihi hitlerjevo koalicijo, kot je bila proti Hitlerjeva.
Seveda mi, Ukrajinci, ne bomo nikoli pozabili, da se je 26. aprila 1986 zgodila strašna nesreča v černobilski jedrski elektrarni, ki jo bodo naši ljudje dolgo časa pričakovali s krvjo, onesnaženo z radioaktivnimi izotopi. Zdaj pa se bomo spomnili še enega obraza tega datuma, ki ga je napolnil z določenim optimizmom za ukrajinsko zmago.
Ramsteinov sestanek je pomemben v mnogih pogledih. Že vsaj z mednarodnim predstavništvom, saj so se za isto mizo zbrali ne le partnerji Nata, ki so nam od prvih dni ruske polne invazije in še pred tem zagotovili vojaško, logistično in humanitarno pomoč. Bili so tudi ministri diplomiranih držav – Švedska in Finska, ki sta se v ozadju ruske agresije končno odločili za opustitev nevtralnega statusa, ki se jim je, kot se zdi, za vedno zrasel in zdaj odločata o polnoletnem članstvu v Severnoatlantski zavezništvu. In najverjetneje bodo vstopili v to, dokler ostanejo oddaljene sanje za Ukrajino.
V Ramstein so prispeli predstavniki tako naočito oddaljene Avstralije in Nove Zelandije; ministri afriških držav – Kenija, Liberija, Maroko in Tunizija; Azija – Japonska, Južna Koreja, Katar in Jordanija. Še posebej bi želela oporočiti udeležbo na srečanju načelnika vojaško-političnega štaba ministrstva za obrambo Izraela Drorja Šaloma. Tako se je judovska država po dolgotrajnem oklevanju, strahu pred ruskim maščevanjem končno odločila, da se pridruži vrstam tistih, ki so pripravljeni odgnati vsesplošno zlo, ki je zdaj utelešeno v hipotezi ruske vojaške diktature. Seveda bi bilo bolje, če bi izraelsko delegacijo vodil sam minister Beni Gantz, ki hkrati služi kot podpredsednik vlade, vendar ne vse naenkrat.
Jasno je, da so tone srečanja določile Združene države. Besede vodje Pentagona Lloyda Austina, smo prepričani, bodo vpisane z zlatimi črkami v zgodovinskih analah. “To je izjemen sestanek. Tukaj smo, da pomagamo Ukrajini, da zmaga v vojni proti nesoumni invaziji Rusije in gradi obrambo za prihodnje izzive… Želimo si, da bi bila Rusija dovolj oslabljena, da ne more več delati tega, kar je storila med invazijo na Ukrajino,” je načelnik vojaškega oddelka ZDA očitno artikulatoril glavni cilj nove protirašistične koalicije.
Pomen srečanja v Ramsteinu je predvsem v tem, da je določil določeno črto, ki pomeni, kaj mora civilizirani svet storiti za Ukrajino, da zagotovi svojo zmago nad Rusijo. Privlačno za starodavne zavlačevanja, je mogoče trditi, da je Rubicon prečkan, in ni več obračanja nazaj, le naprej k zmagi. Kartuža mora biti uničena. Brez polovičnih ukrepov, “rebootov”, ukrepov in koncesij za napadalce.
Pravzaprav je 40 držav priznalo ukrajinsko vojsko kot svojo, saj ščiti njihovo varnost, njihove vrednote, njihov mir. Zato boste morali skrbeti za to kot svojo, in v pogojih vroče faze vojne. Tu ne bo mogoče čiti, ker se je izkazalo, da je nevarnost resnična. Grožnja se je nadevala nad celotno globalno varnostno arhitekturo, zgrajeno desetletja po 2. svetovni vojni.
V zadnjem času so svetovni voditelji, popularni zahodni politiki, publicisti-strokovnjaki vneto prepričali javnost, da ne bo mogoče zgraditi svetovnega varnostnega sistema brez Rusije, brez njene vojske, brez vpliva na Bližnjem vzhodu, Srednji Aziji, Latinski Ameriki. Zdaj ta teza zveni več kot smešno. Vsem je postalo jasno, da celotna grožnja svetovni varnosti prihaja iz Rusije. In Kremlin tega niti ne skriva, grozi tako sosednjim državam, Natom, kot vsem z jedrskim napadom. Danes tudi nedavni partnerji Moskve, vsaj iz istega CSTO, nočejo več imeti nič s tem, še manj pa se vpletajo v njene vojaške dogodivščine. In nanje ne vplivajo več niti sladke obljube niti grožnje Iz Kremlja. Celo isti Belorusiji, katere diktator Lukašenko Putin iz razlogov trdno drži, se je uspel maščevati neposredni udeležbi v ruski agresiji na Ukrajino.
Ampak nazaj na sestanek v Ramsteinu. Vojaška pomoč, ki jo je 40 sodelujočih držav sklenilo zagotoviti Ukrajini, je preprosto brez primere. Konec koncev, ne gre samo za odvlačanje tako močnega sovražnika, kot je Rusija, gre za zmago. To je o uničenju sovražnika in zasedenih ozemelj. V ta namen bodo ukrajinske oborožene sile prejele novejše in naprednejše topniška, raketna in zračna obrambna sistema, večkratne raketne sisteme, raketne sisteme za slikanje, tanke, oklepnike, kasneje pa tudi najnovejše bojno letalstvo. Oborožene sile Ukrajine se bodo končno preselile iz starega sovjetskega orožja v model Nata. Vse to bo omogočilo, da zadene sovražnika na daljavo nedostopen za njega, in zato zmagati z malo krvi.
Zato ukrajinska vojska zaradi prizadevanj istega Putina postaja najbolj sposobna v Evropi. “Velikana Rusije”, ki jo je obljubil, razgna kot jutranja megla. Težke protirusske sankcije bodo končno uničile gospodarstvo Ruske federacije, ne bo se mogla razvijati, posodobiti ali pripisati zaslugam. Govoriti o spravi z Moskvo je postal mauveton. Vse politične sile, ki so se nekoč ponašale s prijateljstvom z ruskim vodstvom, ga zdaj aktivno odganjajo. Najbolj sposobni ljudje, tuja podjetja, mednarodne organizacije in investitorji bežijo iz Rusije. Svet se težko, počasi, a neuogibno odreka ruskim energetskim nosilcem – glavnim polnilom ruskega proračuna. Rusija postaja vse bolj strupena.
Jasno je, da ruske pošasti ne bo mogoče premagati tako hitro – isti Zahod jo je preveč temeljito nahranil s svojo žalostjo, saj verjame, da tako povezuje Rusijo s civiliziranim svetom. In izkazalo se je, da je Rusija ta, ki je zahod zvezala nase, ga pokvarila, posadila na energijsko iglo. Malo več in proces bi postal nepopravljiv. Toda Putin se je odločil, da bo znorel in uničil celoten sistem odvisnosti zahodnega sveta, ki ga je zgradil dve desetletji. Na srečo še ni imela časa za cementiranje.
Toda naša zmaga je neizogibna. Ramsteinov sestanek je to še enkrat potrdil. Vendar pa ne smemo misliti, da bo zdaj vse enostavno in preprosto, saj se bomo morali vsi zelo potruditi. Ko je na svoji Facebook strani komentiral rezultate srečanja v Ramsteinu, je minister za obrambo Ukrajine Oleksiy Reznikov odkrito povedal:
“Pomoč Ukrajini bo rasla, v prihajajočih dneh pa bomo potrebovali vso našo odpornost in izredno enotnost. Sovražnik se že zaveda svojega strateškega poraza, vendar nam bo vseeno poskušal zanesti čim več bolečine. Na žalost bomo še vedno izgubili svoje vojake pred zmago. Še vedno bo uničenje in boleče žrtve.
Moramo iti. In mi bomo zdržaIi! Za dobro tistih, ki so se borili za svobodno Ukrajino v različnih območju. Za dobro branilcev Mariupola, Kharkiva, Izyuma, Rubizhnyja, Sumyja, Chernihiva in junakov iz drugih mest, ki so zmagali in še naprej zmagovali čas za Ukrajino. Za dobro prihodnjih generacij.
Osvobodili bomo našo zemljo. Dobili bomo svoje ljudi nazaj. Ukrajina bo zmagala! Zdaj nismo samo mi tisti, ki smo prepričani v to.«
