<\/span><\/p>\nProti \u010dasu kosila smo spoznali, da se je vojna za\u010dela, vendar smo upali, da se bo vse hitro kon\u010dalo. Potem pa se je v mestu za\u010dela panika \u2013 ljudje so za\u010deli kupovati vse, kar je bilo mogo\u010de, v nehodnem javnem prevozu. \u010ce \u017eelite priti z enega konca mesta na drugega, ste morali hoditi za 2,5 ure, ali pa taksi, ki stane prostor denar. Bilo je mogo\u010de pla\u010dati predvsem z gotovino, v trgovinah s terminali pa so bile ogromne \u010dakalne \u010dakalne dote.<\/p>\n
V trgovinah je bilo vse manj izdelkov, zaradi nenehnega obstreljevanja mesta pa ni bilo novih potreb\u0161\u010din. Tudi humanitarni konvoji v prvih tednih niso pri\u0161li v mesto, zato smo se odlo\u010dili za preskrbo s hrano.<\/p>\n
Zdravila smo potrebovali bolj kot hrano. Moja mama je bolna, potrebovala je zdravni\u0161ko oskrbo, imam sladkorno bolezen, zato sem enkrat na mesec hodila v bolni\u0161nico na recept za zdravila. V pogojih sovra\u017enosti je bilo zelo te\u017eko dobiti zdravila, lahko bi jih kupili bodisi za nor denar, ali pa \u0161li ponje v sosednje mesto, vendar nisem imel prilo\u017enosti za to. Potem mi je pomagala vojska, ki je vzela zdravilo, vendar mi niso ustrezali.<\/p>\n
Kljub temu, da smo upali, da se bo vojna kon\u010dala, je v Lysychansku postajala vse huj\u0161a \u2013 banke so prenehale delovati, ljudem je zmanjkalo denarja, v mestu pa je bila od 18.00 do 7. ure ustavljena stroga ura. V \u010dakalnih poteh v trgovinah je bilo pogosto treba stati 5-6 ur na mrazu. Potem smo se odlo\u010dili za evakuacijo \u2013 mene, dva otroka in dve babici.<\/p>\n
“Upam, da se vrnem \u010dez dva ali tri tedne”<\/strong><\/span><\/p>\nV za\u010detku aprila je prispel projektil uni\u010dene plinske komunikacije, prekinitve v svetlobi in vodi so se za\u010dele, najhuj\u0161e pa je bilo stanje s hrano, saj je bilo mogo\u010de s kartico pla\u010dati le v dveh trgovinah po vsem mestu.<\/p>\n
Do tega \u010dasa so bile na kraju \u017ee izvedene brezpla\u010dne evakuacije vlakov in avtobusov. Stra\u0161ljivo je bilo gledati ljudi, kako odhajajo z eno torbo, na postaji so pu\u0161\u010dali hi\u0161ne ljubljen\u010dke in kov\u010dke.<\/p>\n
V tem \u010dasu smo dejansko \u017eiveli v zakloni\u0161\u010du za bombe, ki so ga doma\u010dini sami zastavili blizu na\u0161e hi\u0161e. Babice in otroci so bili tam ves \u010das, jaz pa sem \u0161el na humanitarno pomo\u010d.<\/p>\n
Po drugem obstreljevanju smo se odlo\u010dili, da odidemo, a od prvega prihoda nismo do evakuacije. Potem smo izvedeli, da so tiVtobus je bil pod ognjem. Kasneje je prijatelj iz Dniproja svetoval evakuacijo skupaj s prostovoljci dobrodelne kr\u0161\u010danske organizacije, ki so ljudi iz Lysychanska odpeljali z lastnimi avtomobili.<\/p>\n
V treh dneh nas je \u017ee zapustil avto. Babice so zbe\u017eale v zakloni\u0161\u010de za bombe, ker so motile kov\u010dke, z otroki pa sva ostala doma, da bi zbirala druge stvari. Potem je v na\u0161e zakloni\u0161\u010de za bombe poletela raketa z dvema metroma, vendar ni eksplodirala. V bistvu, pod nenehnim obstreljenjem, smo sedli v avto in tako evakuirani.<\/p>\n
Upali smo, da se bomo vrnili v dveh ali treh tednih, zato smo vzeli s nama najbolj potrebne stvari \u2013 preoble\u010di obla\u010dila, \u0161olska obla\u010dila in tri vre\u010dke zdravil.<\/p>\n
“Nikamor nismo \u0161li v Lviv”<\/strong><\/span><\/p>\nSprva smo ostali v Dniproju, vendar je bilo za\u010dasno zato\u010di\u0161\u010de, zato smo se odlo\u010dili, da gremo \u0161e dlje. V Lvivu smo imeli prijatelja, ki je rekel, da so razseljenci naseljen v telovadnicah in \u0161olah, a nam ni bilo mar, kje naj \u017eivimo, zato smo \u0161li v Lviv prakti\u010dno nikjer.<\/p>\n
V Lvivu je mama takoj od\u0161la v bolni\u0161nico, njeno stanje je bilo zelo resno, jaz pa sem se vme\u0161avla v na\u0161e naselje. Tako smo preko prijateljev izvedeli, da lahko begunci \u017eivijo brezpla\u010dno v Mladinskem centru Ivan Bosco. Sprva 7-letni Maxim na to idejo ni reagiral prav ugodno, saj so v njegovi domi\u0161ljiji o\u010detje izgledali druga\u010de \u2013 v kasokah in z bradami. Ampak v nekaj tednih je \u017ee poklical o\u010dete centra prijatelje.<\/p>\n
V sredi\u0161\u010du so nam povedali, da je na Sykhivu zgrajeno veliko modularno mesto, kamor smo se preselili maja. \u010ce je center imel dolo\u010dena pravila, ki so se jih otroci navadili dolgo \u010dasa, potem smo se prav nasprotno \u2013 po\u010dutili svobodneje. Da bi se z ne\u010dim zasedel, sem pomagal v kuhinji, vendar bi rad delal z otroki. Zaradi psiholo\u0161ke ovire nisem mogel delati v moji specialnosti. Ko gre\u0161 v slu\u017ebo, pusti\u0161 vse svoje osebne te\u017eave doma in razmi\u0161lja\u0161 le o delu, a kak\u0161ne druge misli in te\u017eave lahko obstajajo, \u010de so ti odvzeli dom?<\/p>\n
Odprtje skupine za otroke, ki je temeljila neposredno v modularnem mestu, je pomagalo, da se je premagala, in nekdo je to moral storiti.<\/p>\n
Kraj, kjer se ukvarjajo otroci, ki gredo v vrtec v modularnem mestu<\/em><\/p>\nV mestu je bilo \u017ee ve\u010d otrok, zato je mestni svet Lviv ustvaril dodatno skupino v vrtcu “Poznayko”, kamor so hodili le otroci IDP. Uradno sem bil zaposlen kot u\u010ditelj te skupine.<\/p>\n
Sprva smo uredili morda imamo malo specifi\u010dnih delovnih pogojev, v jedilnici pa imamo otro\u0161ki koti\u010dek z napravami in TV. Poleti so na ulici dr\u017eali pouk, z otroki od\u0161li v park. Tako delamo \u017ee \u0161tiri mesece. Zdaj je skupina razli\u010dnih starosti \u2013 najmanj\u0161i 2,3 meseca, najstarej\u0161i \u2013 5. Skupaj je zdaj v skupini osem otrok, vendar se to \u0161tevilo nenehno spreminja, ker se nekdo seli, nekdo gre v \u0161olo.<\/p>\n
Vrnili se bomo v Lysychansk, ko bo tam varno.<\/strong><\/span><\/p>\nPrilagodili smo se \u017ee \u017eivljenju v modularnem mestu. Otroci \u0161tudirajo na spletu v svojih \u0161olah, jaz pa delam. Poleg tega gremo na izlete v regiji Lviv, bili v Karpatih.<\/p>\n
Ne vemo, kaj je zdaj z na\u0161o hi\u0161o v Lysychansku, saj od julija, ko je mesto zasedla ruska vojska, z njim nimamo nobene povezave. Ve\u010dina jih je od\u0161la, bili so le tisti, ki so bili popolnoma nemo\u017eni ali pa niso imeli kam iti. Ampak to nas ni ustavilo, na koncu.<\/p>\n
\u010ce bi bila prilo\u017enost, bi se vrnili. Toda tudi \u010de na\u0161a vojska odganja mesto, bo sprva tam nevarno, saj ni svetlobe, plina, vode, ve\u010dina ozemlja je minnjena.<\/p>\n
\u010ce ni mesta za obra\u010danje, se bomo nastanili tukaj. V Lvivu \u017eivimo \u0161est mesecev, \u010deprav smo od\u0161li za teden ali dva.<\/p>\n
Foto: Kateryna Moskaliuk<\/em><\/p>\n***<\/p>\n
Gradivo je bilo ustvarjeno v okviru projekta “\u017divljenje vojne” s podporo Public Interest Journalism Labs<\/a> in In\u0161titut za humaniteto<\/a> (Institut f\u00fcr die Wissenschaften vom Menschen).<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"32-letna Anna Kutepova je u\u010diteljica iz Lysychanska, mesteca v regiji Luhansk, kjer je pred vojno \u017eivelo pribli\u017eno sto tiso\u010d ljudi. Zaradi velike invazije Rusije se je Hanna z dru\u017eino evakuirala v Lviv in \u017ee ve\u010d kot \u0161est mesecev \u017eivi v modularnem mestu v Sykhivu. Poleti je za\u010dela delati kot u\u010diteljica v skupini vrtca “Poznayko”, ki […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9631,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1432,163,1140,66,26,1310],"class_list":["post-9630","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-anna-kutepova","tag-beguncev","tag-lysychansk","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-vrtcih"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9630","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9630"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9630\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9631"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9630"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9630"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9630"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"quotYAki](\"https:\/\/razvedka.info\/si\/media\/2022\/11\/quotKaksne-druge-tezave-bi-lahko-bilo-ce-bi-ti-odvzeli.jpg\" "\\"\\"Kak\u0161ne")