Na tiso\u010de Ukrajincev je postalo notranje razseljenih zaradi ruskih cini\u010dni napad na na\u0161o dr\u017eavo. Vendar pa ne brutalni napadi in gro\u017enje iz Kremlja ne bodo zlomila na\u0161ega ljudstva. \u017divo dokaz za to je zgodba o Nadiyi Maistrenko, lastniku salona za nohte, ki se je med vojno preselila iz Chernihiv regije v Lviv.<\/p>\n
V okviru projekta “100000000000000000<\/a> Na Kanalu 24 je Nadezhda povedala zgodbo o evakuaciji in zagonu lastnega podjetja v popolnoma neznanem mestu. ponovno natisnemo to Besedilno sporo\u010dilo<\/a>.<\/p>\n Nadiyo sva spoznala v njenem salonu v Lvivu. Ne tako dolgo nazaj, je odprl vrata obiskovalcem. Na voljo je udobna soba s profesionalno opremo in lahko aromo kave.<\/em><\/p>\n “Bilo je stra\u0161ljivo… Ruski tanki so pri\u0161li k nam.<\/strong><\/span><\/p>\n O\u010ditno imamo spomine na 24. februar \u017ee kot prstne odtise: vsak Ukrajinec se je ta dan sre\u010dal druga\u010de in izvedel za napad Rusije v polnem obsegu. Kateri zmenek se spomni\u0161 tega zmenka?<\/strong><\/p>\n Ve\u0161, nekdo se podrobno spomni, in ne morem se popolnoma spomniti, kako se je vse to zgodilo 24. februarja. Kot da bi v megli… Brat in mama sta me zagotovo poklicala, vpra\u0161ala, kako smo, rekla, da se je za\u010dela polna vojna. Takoj so stranke za\u010dele klicati in preklicati posnetke za manikuro in pedikuro. Bilo je stra\u0161ljivo… Seveda nisem \u0161el v slu\u017ebo. Potem so ruski tanki za\u010deli prihajati k nam.<\/p>\n Nadiya Maistrenko je pred obse\u017enim napadom \u017eivela z mo\u017eem in dvema otrokoma v mestu Mena, v osrednjem delu Chernihivske regije. Do meje z Rusijo – malo ve\u010d kot 200 kilometrov.<\/em><\/p>\n Ti ruski tanki so kro\u017eili, ostali malo v mestu in se podali proti bli\u017enjim vasem, da bi pre\u010dkali Desno (in utili pot do Kijeva, \u2013 Kanal 24). Toda na\u0161e oboro\u017eene sile so jim prepre\u010dile, da bi to storile in uni\u010dile glavni most.<\/p>\n Bilo je zelo stra\u0161ljivo. Mo\u0161ki je zve\u010der rekel, da je bolje, da gremo k njegovi mami. Na\u0161e stanovanje se nahaja v zgornjem nadstropju 5 nadstropij stavbe, bilo je nevarno. Zato je bilo treba pobegniti. Tako smo se nastanili v zasebnem sektorju Maina. Mama mojega mo\u017ea ima klet in spodnjo hi\u0161o, zato je bilo tam varneje. S tabo sva vzela tsutsika. Samo tesnoba \u2013 vpijem: “Vsi se skrivamo!” Psa so zgrabili in bilo je tako slabo sedenje, prestra\u0161eno, ne razume, zakaj je bil ravno on tisti, ki ga je privla\u010dila ta klet. Tudi pono\u010di sva se zbudila, zbe\u017eala v zato\u010di\u0161\u010de.<\/p>\n Torej sta \u017eivela skupaj v hi\u0161i. \u0160ele drugi dan smo pri\u0161li v stanovanje, da bi vzeli \u0161e ve\u010d stvari. \u017de takrat smo razumeli, da bomo nekaj \u010dasa \u017eiveli v zasebnem sektorju mesta.<\/p>\n Regija \u010cernohiv je ena prvih regij, ki so jo napadli in zasedli Rusi. Kak\u0161ni so bili ti dogodki?<\/strong><\/p>\n Skozi mesto so minili sovra\u017enikovi tanki. Odkrito povedano, sem redko zapustil hi\u0161o v tem \u010dasu, smo posku\u0161ali ne dru\u017eiti. Nisem jih videl, mo\u017e pa jih je videl. Celo posnel jih je. Videl sem ruske tanke na posnetku, vendar ne v \u017eivo. Zdaj, ko sem se vra\u010dal domov, sem videl sledi opreme na podvo\u017eju. Bilo je grozljivo. Vem, da se v mestu nih\u010de ni dotaknil Rusov, z njim niso govorili. Nekako so nas obkro\u017eili in to je to.<\/p>\n Komunikacije nismo blokirali, zato smo gledali ukrajinske novice. Na splo\u0161no je bilo te\u017eko. Na\u0161i mostovi so bili zlomljeni, nekaj \u010dasa je bilo nemogo\u010de v mesto prinesti hrano, na\u0161li smo se v okupaciji, v tak\u0161nem ringu. S \u010dasom so police trgovin postale prazne, vendar povezava ni izginila.<\/p>\n Kako je mesto \u017eivelo brez hrane? So se ljudje nekako zdru\u017eili, da bi pre\u017eiveli, ali so zapustili Maine?<\/strong><\/p>\n Nih\u010de ni zapustil mesta, vsaj jaz jih nisem videl. Imamo kmete, ki so za\u010deli dostavljati mleko in kruh zastonj. Ljudem so samo dajale \u017eivila. In mesto je majhno, vsi so imeli hrano. Samo, da dolgo ni bilo ni\u010d uvo\u017eeno v trgovine. In potem so podjetniki na\u0161li pot ven in za\u010deli dostavljati izdelke.<\/p>\n \u0160tevilni prostovoljci so re\u0161ili kyivsko in karkivsko regijo, ljudem prinesli hrano. Si imel tudi ti to?<\/strong><\/p>\n Ne morem re\u010di ni\u010desar o prostovoljcih, nisem jih sre\u010dal. Ampak na\u0161e \u017eenske so se obule. V marcu je obrat za predelavo mesa, iz katerega so za\u010deli dajati izdelke. Na\u0161i doma\u010dini so v \u0161olah pripravljali te enoloke, a iskreno ne vem, kam so jih poslali naprej \u2013 ali voja\u0161ko ali civilno. Ampak vsekakor za dobro stvar. Enkrat so ljudje celo nosili obla\u010dila.<\/p>\n “Najhuje je, ko so Rusi za\u010deli spu\u0161\u010dati bombe na \u010cernohiv”<\/strong><\/span><\/p>\n Te\u017eko si je predstavljati, kako je biti pod okupacijo sovra\u017enika. Kaj je bilo zate najbolj stra\u0161ljivo v teh zgodnjih dneh polne vojne?<\/strong><\/p>\n Najhuj\u0161e je bilo, ko so za\u010deli spu\u0161\u010dati bombe na \u010cernohiv. Bojna letala so letela nad na\u0161im mestom. Ne ve\u0161, kje bo bomba padla na nas ali kje dlje, v \u010cernohivu. Bilo je stra\u0161ljivo. Na\u0161e mesto je imelo sre\u010do.<\/p>\n Ta hum letala se morda ne more zme\u0161ati z ni\u010demer…<\/strong><\/p>\n Da. Tudi Ta dim in oblaki, ni\u010d ni vidno, sploh ne ve\u0161, kje je ta bombnik. Nismo vedeli, ali so na\u0161a letala ali sovra\u017eniki. \u010ce je letel in se obrnil proti regionalnemu centru, je bilo jasno, da so to Rusi. Na ta dan so bile eksplozije v \u010cernohivu.<\/p>\n “Rusi so ustrelili in ubili dekle in dve dru\u017eini, ki sta hoteli evakuirati”<\/strong><\/span><\/p>\n Imela sem stranko, ki je zapustila Meno v Chernihiv pred pol leta, pi\u0161e \u010dlanke. Vse je opisala in to je samo zastra\u0161ujo\u010de. Nemogo\u010de je prenesel tisto, kar so ljudje do\u017eiveli v samem \u010cernohivu. Tam so bile bombe odvr\u017eene zelo velike. Fotografije so pokazale, kako je \u0161koljka padla na stadion, nato pa je bil krater tako velik, da se je raz\u0161iril.<\/p>\n Veliko groznih zgodb je v regiji \u010cernohiv. Najino punco so ustrelili. Kot tudi dve dru\u017eini, ki sta se hoteli evakuirati, sta bili ubiti. Samo \u017eenska je ostala \u017eiva. In tako boli: otrok je hotel biti re\u0161en, z o\u010detom in mamo… Ne razumem, kako lahko strelja\u0161 na otroke, neoboro\u017een. Mirni ljudje so, ni\u010d jim niso naredili! Grozljivo je, do kak\u0161nih grozodejstev gredo (Rusi, \u2013 Kanal 24).<\/p>\n “Pri\u0161el sem v Lviv, in \u017ee tukaj sem sli\u0161al raketo letenje”<\/strong><\/span><\/p>\n Kdaj ste se odlo\u010dili za evakuacijo?<\/strong><\/p>\n Ko se je za\u010dela polna vojna, je moja najstarej\u0161a h\u010di Vika \u017ee \u0161tudirala v Lvivu in nameravala vstopiti na univerzo, zato je ostala sama. Trenerji in u\u010ditelji, neskon\u010dno sem jim hvale\u017een, ji pomagal. V tem \u010dasu sem imel manj dela, kar je bil \u0161e en razlog. Pravzaprav pa otroka nisem mogel pustiti brez visoke izobrazbe, pa tudi v Lvivu sam. Zato sem se odlo\u010dil, da grem k njej, da bi lahko \u0161la na univerzo. Odpeljati jo domov ni bilo izhoda: nisem vedela, kako naj gre, nato pa otroka nazaj \u2013 nisem hotela. Tukaj, v Lvivu, ima \u017ee \u017eivljenje, morala jo je podpreti.<\/p>\n Mo\u017eu sem rekla, da bom \u0161la. O vsem sva se pogovarjala in on me je podprl. Marca sem pri\u0161el v Lviv. In drugi dan po mojem prihodu, ko sem se dobival v slu\u017ebo, je bil prvi prihod rakete v mesto.<\/p>\n Torej se je izkazalo, da ste v Lvivu \u0161e bolj \u010dutili, kaj je vojna?<\/strong><\/p>\n Ja, sli\u0161al sem raketo, kako leti. Zvok je stra\u0161en, ta \u017evi\u017eg… Dolgo si nisem mogel opomogniti. Na\u0161a napaka je, da te\u010demo, vendar se moramo skriti v zato\u010di\u0161\u010du, ker lahko druga raketa leti. In ni znano, kje bo pristala. In be\u017eimo in vidimo, kam leti ta raketa (smeh). In ko preu\u010di\u0161, je notri tesnoba, pade\u0161 na kolena in moli\u0161, da ne bo ni\u010d letelo na tvoje dvori\u0161\u010de. Doma tega nisem videl ali sli\u0161al: nismo tako streljali, v na\u0161em mestu je bilo tiho, le \u010cernohiv je bil zelo obotav.<\/p>\n Kako vam je uspelo evakuirati v Lviv? V tem \u010dasu je bila Chernihivska regija pod okupacijo.<\/strong><\/p>\n Od dneva za\u010detka vojne je bilo manj kot mesec dni. Nemogo\u010de je bilo iti skozi Chernihiv, bilo je potrebno narediti velik krog v obtoku. Torej, da razumete: imamo 3 ure z avtom do Chernihiv v miru, in potem imamo 5 ur. In potem lahko re\u010demo, da smo imeli sre\u010do, smo nekako pustili v ravni \u010drti.<\/p>\n Iskreno, bilo je zelo stra\u0161ljivo. \u0160e posebej, ko sem videl po\u0161kodovane hi\u0161e. \u0160li smo skozi Korop, na nekaterih podro\u010djih so bile bitke, nato pa je stala pokvarjena oprema Rusov. Malo je prijetnosti. Izvedeli smo, kak\u0161ne so poti. Ugotovili so, da naj bi \u0161el avtobus iz Carpa. Zato si je drzneIa. Potem pa sem se bala iti z najmlaj\u0161im sinom Yuro, nisem vedela, kak\u0161na bo pot. Nisem mogla tvegati njegovega \u017eivljenja in tri mesece sem \u017eivela brez njega. Bilo je zelo te\u017eko. Na splo\u0161no sem normalno pri\u0161el v Lviv.<\/p>\n Te je kaj presenetilo v Lvivu, morda v vsakdanjem \u017eivljenju ali urah?<\/strong><\/p>\n Tak primer je bil na postaji: po telefonu sem govoril z ta\u0161\u010dino in neka babica je strahoto kri\u010dala, da se vsi umaknejo od okna. Takrat sem bila tako prestra\u0161ena. In ta \u017eenska je morala biti migrantka, mogo\u010de se je \u010desa bala.<\/p>\n In \u0161e vedno ugasnemo lu\u010di v mestu. In pri\u0161el sem sem: v Lvivu ljudje ne morejo pozno izklopiti elektrike. Za nas je druga\u010de. In bilo je zelo nezasli\u0161ano, ko ljudje v meni niso, zakaj bi lahko spravili tako sebe kot vse v nevarnost? Poleg tega je bilo \u010dudno, saj ne vozimo avtomobilov, ko se zmra\u010di. No, vsi posku\u0161ajo ugasnil lu\u010d, ne pa pritegniti pozornost.<\/p>\n “Pol Chernihiv je samo groza: tam je vse premagano, malo je ljudi”<\/strong><\/span><\/p>\n Po okupaciji ste obiskali svoje mesto. Koliko se je spremenilo, ko te ni bilo tam?<\/strong><\/p>\n Ko nisem pri\u0161el v svoje mesto, ampak v \u010cernihiv, kjer so potekali spopadi, lahko re\u010dem, da je pol mesta le groza. Prej smo pogosto prihajali tja. In ko vidite, kako so ljudje tam nekaj zgradili, uredili, zdaj pa je vse premagano \u2013 to je tako stra\u0161ljivo. In ali si bo zdaj opomogel \u2013 ne vem, saj je pri\u0161lo takoj po osvoboditvi Chernihiv regije, mesto je bilo premagano, malo je ljudi. Toda prijateljica pravi, da je malo po malo vse obnovljeno, prebivalci se vrnejo domov, ona je \u017ee Deluje. Kot da \u017eivljenje po\u010dasi postaja bolj\u0161e.<\/p>\n Bridges je. Na za\u010detku vojne so jih oboro\u017eene sile Ukrajine uni\u010dile, da Rusi ne bi mogli v Kijev. Glavni most je bil uni\u010den, ne vem pa, ali je bil \u017ee obnovljen. Nekako sva hodila naokrog, to\u010dno na druge na\u010dine, ne tako kot prej. Niti tega mostu nisem videl. Ljudje so zgradili hi\u0161e, zdaj pa jih ni. Sina sem vzel pred tremi meseci. In to je \u017ee postalo mirneje v mojem srcu.<\/p>\n “Na\u0161ega jezika ni mogo\u010de uni\u010diti, vedeti ga je treba. Ljudje za\u010dnejo z njim.”<\/strong><\/span><\/p>\n Ste se \u017ee nastanili v Lvivu? Se ti zdi, da si doma?<\/strong><\/p>\n Ko sem prispel v Lviv, sem takoj spoznal dobre ljudi. Pred odhodom sem na\u0161el slu\u017ebo. Potem sem se strinjala z eno punco iz salona in govorila je z mano, kot da jo poznam \u017ee 100 let. \u0160e vedno smo v dobrih pogojih z njo. S \u010dasom sem na\u0161el drugo slu\u017ebo. In tudi v tem kozmeti\u010dnem salonu so bili so\u010dutni, \u010de je mogo\u010de, so meni na\u0161li stranke, saj so vedeli, da potrebujejo sredstva.<\/p>\n Tu mi je tudi zelo lahko, ker sli\u0161im ukrajin\u0161\u010dino, moj jezik. Na primer, la\u017eje mi je govoriti svoj jezik. Ja, imeli smo surzhika, ampak v\u0161e\u010d mi je, da tukaj govorijo \u010disto ukrajinsko. Navajenih sem \u017ee na mesto. Tukaj mi je udobno, zelo mi je v\u0161e\u010d.<\/p>\n Omenili ste ukrajinski jezik. Mre\u017ea pogosto pi\u0161e, da ni \u010das, da se v Ukrajini zavzame jezikovno vpra\u0161anje in pozivajo sonasledce, naj zapustijo ru\u0161\u010dino, saj je \u0161e vedno vojna in, pravijo, so \u0161e bolj zagreta vpra\u0161anja. Kaj meni\u0161?<\/strong><\/p>\n To je na\u0161 jezik. Zdaj je \u010das, ki omogo\u010da, da poka\u017eejo ljudem, da ukrajin\u0161\u010dina ni nekak\u0161na “vas”, ampak raven. Neko\u010d sem \u0161tudiral v Karkivu, potem pa sem pogosto sli\u0161al posmeh iz mojih besed, povsem ukrajinskih. In potem smo imeli tipa, ki se je u\u010dil, Ukrajinec, ki ni razumel ukrajin\u0161\u010dine. Tako sem bila presene\u010dena, kako lahko \u017eivim tukaj in ne razumem svojega uradnega jezika (smeh). Ne samo, da moramo vedeti ukrajinski jezik, ampak ga tudi spo\u0161tovati, pokazati drugim ljudem, da je lo\u010den in izviren jezik, je \u010dist in lep.<\/p>\n Razumem te. Med \u0161tudijem na univerzi v Lvivu smo imeli tudi ta val, da iz nekega razloga ni presti\u017eno govoriti ukrajin\u0161\u010dino.<\/strong><\/p>\n Bil je \u010das, ko me je bilo sram svojega jezika, vendar nisem preklopil v ru\u0161\u010dino. Tako govoriti kot govoriti. In \u010de nekomu ni v\u0161e\u010d, morda sploh ne bo komuniciral z mano. Na\u0161ega jezika ni mogo\u010de uni\u010diti, vedeti ga je treba, saj se tukaj za\u010dne na\u0161 narod.<\/p>\n Prebivalci Lviv pridejo k vam po posnetke. Ali nekako pazijo na tvoj jezik?<\/strong><\/p>\n V\u0161e\u010d jim je (smeh). Imam tega surzhika, vendar nih\u010de ne da pripombe, da nekako govorim nepravilno, ne popravijo. Pravzaprav se posku\u0161am popraviti. V \u0161estih mesecih se ne morem znebiti surzhika, \u0161e malo \u010dasa je, vendar posku\u0161am govoriti ukrajinsko bolj \u010disto.<\/p>\n “Zbral sem 600 dolarjev, s katerimi sem pri\u0161el v Lviv in odprl posel”<\/strong><\/span><\/p>\n \u017de imate svoje podjetje \u2013 prijeten salon za nohte v bli\u017enji sredi\u0161\u010du Lviv. Kako ti je to uspelo?<\/strong><\/p>\n Sprva sem delala v dveh salonih kot mojster manikure in pedikura, kasneje sem posku\u0161ala najeti delovno mesto zase, ko pa imate doma vso opremo, je zelo te\u017eko delati tako. To je ve\u010d za dekleta, ki se ravno za\u010denjajo in \u0161e niso pridobila vsega, kar potrebujejo za delo. In \u017ee ve\u010d let delam doma zase, zato je bilo te\u017eko, da je nad mano \u0161e vedno oseba, ki navsezadnje nadzoruje. In potem sem se odlo\u010dila, da poi\u0161\u010dim svojo sobo, in tako malo po malo, da se nisem hotela preoble\u010di, a sem \u0161e vedno tekla v dva salona v slu\u017ebo.<\/p>\n In kje je za\u010dela? Pravkar sem na\u0161la dekle, ki mi je ustvarilo instagram stran. In to je bil pravi za\u010detek. Potem je financirala oglas. S \u010dasom mi je mo\u017e predal vso opremo in za\u010del sem delati.<\/p>\n Vsem lahko dam nasvet: \u010de prihajate iz drugega mesta in celo majhnega, morate razumeti, kako \u017eivi metropola. Delati moramo v salonu in si pobli\u017ee ogledati. Ker brez nje bo \u0161e te\u017eje, ne ve\u0161, kako vse deluje tukaj.<\/p>\n Torej, sem ugotovil iz Instagrama. Najprej sem se bala, vse sem fotografirala. Toda to dekle me je zelo podpiralo, je ponovila: “Uspelo ti bo.” V petih mesecih imam \u017ee 600 sledilcev. Poleg tega nisem takoj odprl pisarne. Sprva sem zavrnil en salon, potem \u2013 iz drugega. In zdaj delam tukaj, doma, na kraju samem.<\/p>\n Vse sem iskal po internetu. In nekako je bilo vse hitro najdeno. In kar je najpomembnej\u0161e \u2013 ta soba je majhna, vendar je bila ena brezpla\u010dna. Poklical sem lastnika, uredil, da pride \u010dim prej, da za\u010dne delati v sezoni.<\/p>\n Si za\u010del s skupnimi 600 $?<\/strong><\/p>\n Ja (smeh). 600 dolarjev. Doma sva poskrbela, da sva \u0161la na dopust, popravila, zato nisem nikoli zalotila denarja, da bi le\u017eela. Pred pandemijo smo \u0161li z mo\u017eem v Egipt. In prihranil sem to vsoto, da bi \u0161el naslednji\u010d z otroki. Da bi tudi oni videli te \u010dudovite ribe. In tako je zbrala teh 600 dolarjev, s katerimi je pri\u0161la v Lviv. Od tega zneska, sem dal $ 450 za za\u010detek: na Instagram strani, za najem.<\/p>\n Ali ni bilo stra\u0161ljivo dati ve\u010dino zneska za posel?<\/strong><\/p>\n Celo zelo. Prav tako najem stanovanja. Na za\u010detku, takoj ko je prispela v Lviv, je s h\u010derko za hrano na dan dodelila 50 grivnij na dan. Hodil sem 40 minut na delo, ker si nisem mogel privo\u0161\u010diti dveh delovnih mest, to je veliko denarja na mesec. \u0160e en salon, 1,5 ure stran od mene, sem moral tja.<\/p>\n Te\u017eko je, ker ne ve\u0161, kaj se bo zgodilo. Dejansko sem imel in imel veliko podporo: moj mo\u017e, otroci in prijatelji iz chernihivske regije. Jokala sem in rekli so mi: “Trpite, ne more biti tega, da vam ne bo uspelo.” \u0160e posebej me je podpirala h\u010di Vika, dajala nasvete in mo\u010d, da ne obupam. Dekleta so pomagala tudi v salonih, kjer sem delal. Najlep\u0161a hvala za to podporo. S tak\u0161no podporo sem \u0161el naprej.<\/p>\n Tu \u017ee \u017eivim, kot doma, imam prilo\u017enost, da se razvijam in \u0161tudiram. Ljudje tukaj so zelo prijazni, mesto je lepo. Upam, da bo vse v redu. Patriotizem se tukaj zelo \u010duti. Ja, in v manikuri je \u0161el ta val: dekleta so pri\u0161la in prosila za manikuro z zastavo ali v modrikasto-rumenih barvah. Razli\u010dne ornamente sem pobarval bolj doma, v Lvivu pa imajo raje klasike.<\/p>\n “\u010ce bi pogledal nazaj, bi bilo \u0161e huje”<\/strong><\/span><\/p>\n Tukaj si se \u017ee nastanil, za\u010del \u017ee od za\u010detka. In kaj bi rekli tistim, ki si upajo vsak dan evakuirati in tvegati \u017eivljenje?<\/strong><\/p>\n Ni se treba bati. \u010ce bi pogledal nazaj, bi bilo huje. Naprej moramo iti le v majhnih korakih. Jokaj v blazini, kot sem jaz, ampak pojdi nekaj narediti. Danes ni uspelo, ampak jutri se lahko zgodi!<\/p>\n Sploh ne verjamem, da oseba, ki nekaj naredi, ne bo dosegla ni\u010desar. Poznal sem tiste, ki so prevzeli eno stvar, za drugo, za tretjo, vendar sem na\u0161el, kar so lahko dobro. Na\u0161li so primer, ki jim je v\u0161e\u010d. A na poti do tega so trdo delali in delali napake, ne brez njega, v\u010dasih so izgubili denar, a so vseeno \u0161li naprej. In tudi v \u010dasu razo\u010daranja je bilo dobro. Navaditi se moramo na resni\u010dnost. \u010ce pademo, se bomo izgubili.<\/p>\n Na\u0161la sem delo svojega \u017eivljenja, rada imam svoje delo. Ko je ostala brez nje v zgodnjih dneh vojne, ni mogla najti kraja zase. Pomembno je, da se razvijem. Zelo pogosto hodim na te\u010daje, doma sem \u017ee ve\u010dkrat izbolj\u0161al svoje ve\u0161\u010dine. V nasprotnem primeru ne bo ni\u010d, \u010de boste sedeli pri miru in mislili, da ste supermaster, natakni krono \u2013 to ne bo tako. Vedno mora\u0161 delati na sebi.<\/p>\n “Nevarno je ostati na zasedenih ozemljih, tudi z otroki”<\/strong><\/span><\/p>\n Mnogi pa se bojijo, da je evakuacija potovanje nikamor, pravijo, da jih nikjer nih\u010de ne \u010daka, nih\u010de ne bo pomagal. Kaj bi jim lahko povedali, kot migrantu, ki je to \u017ee prestal?<\/strong><\/p>\n To ni res, tu podpirajo. Veliko je zgodb, ko se ljudje zastonj odre\u010dejo svojim domovom, v\u010dasih se naselijo tudi sami v poletnih ko\u010dah, a na vsak na\u010din naselijo Ukrajince, ki so pravkar prispeli in pomagajo. \u010cutila sem tudi zase, kot je bilo podprto v Lvivu. Zelo nevarno je ostati tam, \u010detudi z otroki… Mora\u0161 iti, nekdo bo pomagal, ker svet ni brez dobrih ljudi. In vse bo v redu.<\/p>\n Vendar morate razumeti, da bi morali sami nekaj narediti, in ne upati na nekoga. \u010ce samo po\u010dakamo na pomo\u010d, je narobe. Delati moramo, pomagati ljudem in Ukrajini in vse bo v redu. Skupaj za izgradnjo gospodarstva, za obnovo skupaj, vse skupaj. Zato ne izgubite srca, zlo\u017eljive roke in \u010dakajte na nekaj, ampak delajte. To bo koristno zase, saj bodo znanci, komunikacija.<\/p>\n In ne more biti, da bodo samo slabi ljudje naleteli na to, kjerkoli boste evakuirali. Samo dobre stvari so se mi dogajale, pomagale, podpirale (nasmehi).<\/p>\n Hvala za tako iskren in navdihujo\u010d pogovor. In \u017eelim kon\u010dati z precej banalno, vendar pomembno vpra\u0161anje. Kaj boste storili takoj po zmagi?<\/strong><\/p>\n Sploh ne vem (razmi\u0161ljal sem o tem). Zmaga bo prinesla nekaj olaj\u0161anja du\u0161i. \u017delim, da se vse to \u010dim prej kon\u010da, da bo manj \u017ertev, vsa mesta ne bodo propadla. To je zame pomembnej\u0161e in to, kar bomo storili, je sanjati, razvijati, \u017eiveti naprej. Ve\u0161, v tej vojni Rusija izgublja nekak\u0161ne neuspehe, mi pa smo najbolj\u0161i! Boli.<\/p>\n In \u017eal mi je tistih ljudi, ki \u0161e vedno mislijo, da je material pomemben. Pomembnej\u0161e pa je \u017eivljenje bli\u017enjih in sorodnikov. Ja, potrebujem dohodke, delo, vendar se ne obe\u0161am, ampak zdaj namenjam ve\u010d \u010dasa moji dru\u017eini. \u017divljenje je treba ceniti.<\/p>\n Zagon lastnega podjetja ni enostavno delo. In odpreti podjetje stran od doma in poskusite ne samo nahraniti svojo dru\u017eino med vojno, ampak tudi okrepiti Ukrajino in njeno gospodarstvo je herojski! Zato vas pozivamo, da podprete razseljene ljudi, ki ne pri\u010dakujejo pomo\u010di, ampak zdaj gradijo svojo prihodnost. Bo to dobro?Obstaja veliko na\u010dinov, ali nasvetov, ali sestanek za manikuro ali skodelico kave v bistro – obstaja veliko na\u010dinov za podporo sodr\u017eavljane, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Glavno je, da ne bodi ravnodu\u0161en!<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Na tiso\u010de Ukrajincev je postalo notranje razseljenih zaradi ruskih cini\u010dni napad na na\u0161o dr\u017eavo. Vendar pa ne brutalni napadi in gro\u017enje iz Kremlja ne bodo zlomila na\u0161ega ljudstva. \u017divo dokaz za to je zgodba o Nadiyi Maistrenko, lastniku salona za nohte, ki se je med vojno preselila iz Chernihiv regije v Lviv. V okviru projekta […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":9208,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[163,126,86,11,241,66],"class_list":["post-9207","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-beguncev","tag-chernihiv","tag-evakuacijo","tag-novice-ukrajine","tag-poklic","tag-rusko-ukrajinska-vojna"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9207","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9207"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9207\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9208"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9207"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9207"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9207"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}