Pred kratkim sem na enem ruskem relativno neodvisnem in razmeroma liberalnem youtub kanalu seveda poslu\u0161al razpravo dveh politi\u010dnih znanstvenikov o razmerah v okolici Ukrajine. \u010ceprav so panelisti kritizirali ruske oblasti, sta oba izrazila zaupanje, da na za\u010detku ne obstaja nobena voja\u0161ka gro\u017enja. Da je, pravijo, Washington igral svojo igro, za\u010del konec oktobra lani “raca” glede koncentracije ruskih vojakov v bli\u017eini ukrajinske meje. Niti ukrajinsko vodstvo do zadnjega trenutka ni zaman zagotovilo, da ni nevarnosti.<\/p>\n
Zato je po navedbah zgoraj omenjenih razpravljavcev (predvidevam, da tak\u0161no mnenje prevladuje v ruskem liberalnem okolju na splo\u0161no), problem v tem, da je Kremlj sam kupil “ameri\u0161ko provokacijo”. Kupil je in za\u010del stopnjevati razmere, pretiravati z zahodno gro\u017enjo, izdajati ultimate in zaostajati antizahodno retoriko. In na koncu je vojake odpeljal na meje z Ukrajino, kar je virtualno gro\u017enjo invazije spremenilo v Ukrajino v pravo. <\/p>\n
Mislim, da na\u0161im bralcem misli ni treba razlagati nesmisli\u0161nosti tak\u0161nega polo\u017eaja. Ne glede na to, kako liberalni in demokrati\u010dni ruski liberalci so (opravi\u010dujem se za tavtologijo), se njihova sposobnost, da ustrezno ocenijo razmere vedno na neki to\u010dki, potisne ob virtualni zid, ki ga lahko pogojno imenujemo “ukrajinsko vpra\u0161anje”.<\/p>\n
Dejansko so podatki o obve\u0161\u010devalnih podatkih iz zahodnih dr\u017eav in preiskava skupine Bellingcat<\/em>, ki ne deluje na plesi\u0161\u010du v Washingtonu, je nedvoumno pri\u010dala, da je Rusija na hitro osredoto\u010dila svoje enote ob obrobju na\u0161e meje, Belorusije in Krima ter na zasedenih obmo\u010djih donjeckske in luhanske regije ter celo v Pridnjestrju.<\/p>\n \u0160ele zdaj so se razmere za\u010dele malo napeti, da lahko zadihamo. A zaenkrat le polovico, saj kljub zagotovilom ruskega ministrstva za obrambo obse\u017enega umika voja\u0161ke opreme in voja\u0161kega osebja \u0161e niso opazili, kot so poro\u010dali iz Washingtona in Bruslja.<\/p>\n Da, Kremlin je spremenil retoriko. V tem se ne sli\u0161i ve\u010d opomb o ultimatumu, prednost ima prito\u017eba. No, to je dobro.<\/p>\n Seveda je zanimivo, da vsi vedo: iz kak\u0161nega veselja se je zgodila ta sprememba? Kako se je gro\u017enja iii. svetovne vojne spremenila v “stoje\u010d na Ugri” ali “Mo\u010dvirna kampanja” Ludvika X. Ali bomo tu tvegali kak\u0161no drugo zgodovinsko analogijo, kjer je agresor spodletel, ker ni nikoli pri\u0161el v bitko?<\/p>\n Zakaj se je Torej Kremlin odlo\u010dil dati sede\u017e? Ve\u010dina zahodnih publicistov zdaj hvali mo\u010d mednarodnih pogajanj. Pravijo, da je “shuttle diplomacija” obolela, Putinu je uspelo prepri\u010dati, da ni gro\u017enje niti Ukrajine, Zdru\u017eenih dr\u017eav amerike, niti Nata. To bi lahko verjeli, \u010de bi sprejeli tezo, da ruski vodja verjame v to gro\u017enjo za \u010disti kovanec.<\/p>\n Pravzaprav zahteve \u0161efa Kremlja po ne \u0161iritvi Nata, o\u010ditki o sprejemu v zavezni\u0161tvo dr\u017eav nekdanjega Var\u0161avske unije in nekdanjih republikah ZSSR v nobenem primeru niso povezani z posegom v varnost Rusije. In to popolnoma dobro razume. Kot tudi dejstvo, da vstop v Nato zajam\u010de nove \u010dlanice pred prihodnjo rusko agresijo. <\/p>\n Nedavno je dokaj znana ameri\u0161ka zgodovinarka, profesorica na Univerzi Johns Hopkins Mary Elise Sarott objavila naslednjo knjigo z naslovom “Niti en palec: Amerika, Rusija in padejo v mrzlo uljo po hladni vojni” (Ni en in\u010d: Amerika, Rusija in izdelava pohladne vojne pat).<\/em> Ga. Sarott velja za enega najbolj temeljitih svetovnih raziskovalcev procesov, ki so potekali v Nem\u010diji in vzhodni Evropi v \u010dasu Gorba\u010dove Perestrojke. Najprej seveda govorimo o padcu Berlinskega zidu in o zdru\u017eitvi Nem\u010dije. “Niti en in\u010d” v naslovu je poziv na izjavo takratnega dr\u017eavnega sekretarja ZDA Jamesa Bakerja, ki naj bi zagotovil, da Nato nima namena \u0161iriti se proti vzhodu. Vendar te besede niso bile uradna obljuba ne Zdru\u017eenim dr\u017eavam niti Natu. V razpravi so odmevale. Po navedbah takratnega dr\u017eavnega sekretarja je izjava naslednja: “Razumemo, da ne samo za Sovjetsko zvezo, ampak tudi za druge evropske dr\u017eave, je pomembno, da imamo zagotovila, da \u010de bodo Zdru\u017eene dr\u017eave ohranile svojo prisotnost v Nem\u010diji znotraj Nata, se ne bo niti del trenutne voja\u0161ke jurisdikcije Nata raz\u0161iril na vzhod.”<\/p>\n Te besede je mogo\u010de razlagati na razli\u010dne na\u010dine. V vsakem primeru sploh ne dokazujejo, da je obstajal noben besedni sporazum, da zavezni\u0161tvo ne bo sprejelo dr\u017eav iz vzhodne Evrope. In dejstvo, da niso bili podpisani nobeni pravno zavezujo\u010di dokumenti, je \u017ee zgodovinsko dejstvo, ki ga priznava celo Kremlin.<\/p>\n Zakaj Mary Elise Sarott \u0161e vedno uporablja te Bakerjeve besede in jih sploh postavi v naslov knjige? Poleg tega velja omeniti, da ne zanika ali celo posku\u0161a omajati teze, da nobena Tak\u0161nih dogovorov ni bilo. Zgodovinar bolj poziva k moralni odgovornosti Zahoda do Rusije. Po njenih besedah bi zahod moral poslu\u0161ati Churchillov slavni pregovor, da je velikodu\u0161nost pomembna pri katerikoli zmagi. Kot, da, zmagali smo v hladni vojni, znebili smo se tako militaristi\u010dne po\u0161asti, kot je Sovjetska zveza, vendar nam ni bilo treba pokazati nadvlade do pora\u017eenca, torej Rusije, da ne bi upo\u0161tevali njenih interesov, tudi geopoliti\u010dnih.<\/p>\n Najprej se pojavi naslednje vpra\u0161anje: in gospa zgodovinarka je prepri\u010dana, da je Rusija pora\u017eena. Mogo\u010de je zmagovalka, pa tudi Ukrajina, Gruzija, Moldavija itd.<\/p>\n Kaj bi potem zahtevalo od kolektivnega Zahoda? Moral je stopiti na vrat svoje pesmi, zapustiti demokrati\u010dna na\u010dela v mednarodnih odnosih. V dolo\u010denem primeru zapustiti na\u010delo “odprtih vrat” v zvezi z Natom in pravico suverenih dr\u017eav, da se pridru\u017eijo zavezni\u0161tvi, vklju\u010dno z vojsko, po lastni izbiri.<\/p>\n Nih\u010de ni prisilil Poljske, Mad\u017earske, \u010ce\u0161ke republike, baltskih dr\u017eav, da se pridru\u017eijo Evrouniji in Natu. Spomnimo se vsaj primera Slova\u0161ke, kjer je do leta 1998 vladal avtoritarni re\u017eim Vladimirja Meciyarja. Bratislava je sprva \u0161la v drugo smer, kasneje pa se je po zamenjavah oblasti odlo\u010dila, da sta Zavezni\u0161tvo in Unija kul. Zato sem \u0161el tja in tja.<\/p>\n Profesor Sarott obto\u017eeva nami\u0161ljena do\u017eivetja Rusije, ki bodo, pravijo, Estonija, Latvija, Litva ali Ukrajina nenadoma ustvarile nevarne razmere za Rusijo. In te njene izku\u0161nje podpira dokaj velik strokovni krog na Zahodu. Vsi nekako popolnoma ignorirajo dejstvo, da resni\u010dna, ne nami\u0161ljena, nevarnost prihaja iz same Rusije. In da je to gro\u017enjo v zadnjih 30 letih potrdilo veliko resni\u010dnih dejstev, ki so se za\u010dela od vojne v Moldaviji in kon\u010dala z invazijo na Donbas.<\/p>\n Baltske dr\u017eave, ki so v nekem trenutku uspele uspe\u0161no sko\u010diti v vlak Nata, se zdaj po\u010dutijo bolj ali manj varne. \u010ce jim tega ne bi uspelo pravo\u010dasno, bi jih bilo skoraj 100 odstotkov, ki bi lahko bile \u017ertve ruskih \u0161iritvenih politik.<\/p>\n Ker ni bila shuttle diplomacija, ne zagotovila zahodnih voditeljev, da Rusiji ni bilo ni\u010d ogro\u017eeno z njihove strani, je rusko vodstvo prisililo v trobento odskoka. Kremlin je \u017ee povsem dobro razumel, da ni bilo niti najmanj\u0161e nevarnosti. Drugi trije dejavniki so igrali vlogo. Prvi\u010d: tesna mednarodna konsolidacija vodilnih svetovnih dr\u017eav v obrambi Ukrajine. Drugi\u010d: razvoj sve\u017enja te\u017ekih sankcij proti Rusiji v primeru njene invazije na Ukrajino. Tretji\u010d: mo\u010dna voja\u0161ka pomo\u010d Ukrajini, ki nam je omogo\u010dila, da smo pove\u010dali obrambne zmogljivosti in znatno pove\u010dali mo\u017enost ruskih cen za agresijo.<\/p>\n Zato lahko Ukrajinci, \u010de si seveda \u017eelijo, praznujejo dan enotnosti 16. februarja. A preve\u010d obremenitve se tudi ne spla\u010da. Ker nevarnost \u0161e ni minila, so \u010dete ali umaknjene ali pa ne. In namesto frontalne invazije ima agresor v svojem arzenalu \u0161e veliko drugih orodij “hibridne vojne”.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pred kratkim sem na enem ruskem relativno neodvisnem in razmeroma liberalnem youtub kanalu seveda poslu\u0161al razpravo dveh politi\u010dnih znanstvenikov o razmerah v okolici Ukrajine. \u010ceprav so panelisti kritizirali ruske oblasti, sta oba izrazila zaupanje, da na za\u010detku ne obstaja nobena voja\u0161ka gro\u017enja. Da je, pravijo, Washington igral svojo igro, za\u010del konec oktobra lani “raca” glede […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":908,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[176,77,7,26,35,71],"class_list":["post-907","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-lyubko-petrenko","tag-nato","tag-ruska-agresija","tag-top-novice","tag-vladimir-putin","tag-vojaska-pomoc-ukrajini"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/907","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=907"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/907\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/908"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=907"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=907"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=907"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}