{"id":8003,"date":"2022-07-25T08:16:02","date_gmt":"2022-07-25T08:16:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-07-kitajska-je-prenehala-investirati-v-rusijo-v-okviru-najvecjega-infrastrukturnega-projekta\/"},"modified":"2022-07-25T08:16:02","modified_gmt":"2022-07-25T08:16:02","slug":"kitajska-je-prenehala-investirati-v-rusijo-v-okviru-najvecjega-infrastrukturnega-projekta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-07-kitajska-je-prenehala-investirati-v-rusijo-v-okviru-najvecjega-infrastrukturnega-projekta\/","title":{"rendered":"Kitajska je prenehala investirati v Rusijo v okviru najve\u010djega infrastrukturnega projekta"},"content":{"rendered":"<p>Kitajska je prenehala investirati v Rusijo v okviru globalne infrastrukturne pobude &#8220;En pas, ena cesta&#8221;. O tem <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/www.ft.com\">Pi\u0161e<\/a> izdaja Financial Times.<\/p>\n<p>Ob tem je treba povedati, da so kitajske nalo\u017ebe v ta projekt v Rusiji prvi\u010d po za\u010detku njegovega obstoja padle na ni\u010dlo. Peking v prvi polovici leta 2022 po podatkih Centra za zelene finance in razvoj na univerzi Fudan v \u0160anghaju ni s to pobudo snel sporazumov.<\/p>\n<p>S tem je Kitajska, upo\u010dasnitev nalo\u017eb v Rusijo, poglobila sodelovanje z Bli\u017enjim vzhodom. V publikaciji je poudarjena, da ta korak naka\u017ee na pripravljenost Pekinga, da pade pod sankcije glede na ozadje vojne v Ukrajini. Hkrati pa je padec lahko le za\u010dasen, saj vsekakor obstaja &#8220;mo\u010dna interakcija&#8221; med Rusijo in Kitajsko, pravijo strokovnjaki. Kljub vojni Rusije proti Ukrajini je Kitajska pove\u010dala nakupe ruskih energetskih prevoznikov.<\/p>\n<p>Rusija je bila ena glavnih upravi\u010denk kitajske pobude &#8220;En pas, ena cesta&#8221;. Leta 2021 sta Rusija in Kitajska podpisali sporazume o tej pobudi v vrednosti pribli\u017eno 2 milijardi dolarjev.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161na je pobuda &#8220;En pas, ena cesta&#8221;?<\/strong><\/p>\n<p>&#8220;En pas, ena cesta&#8221; je pobuda Ljudske republike Kitajske, globalne strategije razvoja infrastrukture, ki jo je kitajska vlada sprejela leta 2013 za vlaganje v skoraj 70 dr\u017eav in mednarodnih organizacij. Za zunanjo politiko jo \u0161teje generalni sekretar Kitajske komunisti\u010dne partije in kitajski voditelj Xi Jinping, ki je sprva napovedal strategijo kot &#8220;Ekonomski pas svilene ceste&#8221;.<\/p>\n<p>Koncept gospodarskega pasu, ki ne zajema le Azije in Evrope, ampak tudi Bli\u017enjega vzhoda, Afrike in celo Latinske Amerike, je trenutno glavna usmeritev izvajanja kitajske zunanje politike in zunanje gospodarske politike. Kitajska namerava do leta 2020 v razvoj dr\u017eav vzdol\u017e pasu vlo\u017eiti skoraj 900 milijard dolarjev. Govorimo o ve\u010d kot 1700 razli\u010dnih projektih na podro\u010dju logistike, denarnega in finan\u010dnega, ki zdru\u017eujejo kitajske proizvodne obrate z zunanjim povpra\u0161evanjem zadevnih dr\u017eav in posodabljajo model industrijskega sodelovanja. Projekt ima ciljni datum zaklju\u010dka leta 2049, ki bo sovpadel s stoletnico razglasitve Ljudske republike Kitajske.<\/p>\n<p>Nekateri opazovalci in skeptiki, ve\u010dinoma iz nesodelujo\u010dih dr\u017eav, vklju\u010dno z Zdru\u017eenimi dr\u017eavami, to razlagajo kot na\u010drt za oblikovanje sinocentri\u010dne mednarodne trgovalne mre\u017ee. Obstaja zaskrbljenost, da je projekt oblika neo-imperializma. Nekatere zahodne vlade so pobudo Za pas in cesto obto\u017eile, da je neokolonialisti\u010dna, ker trdijo, da Kitajska vadi diplomacijo dol\u017eni\u0161ke pasti za financiranje infrastrukturnih projektov pobude.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kitajska je prenehala investirati v Rusijo v okviru globalne infrastrukturne pobude &#8220;En pas, ena cesta&#8221;. O tem Pi\u0161e izdaja Financial Times. Ob tem je treba povedati, da so kitajske nalo\u017ebe v ta projekt v Rusiji prvi\u010d po za\u010detku njegovega obstoja padle na ni\u010dlo. Peking v prvi polovici leta 2022 po podatkih Centra za zelene finance [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":8004,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[430,23,7],"class_list":["post-8003","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-kitajska","tag-rusija","tag-ruska-agresija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8003","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8003"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8003\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8004"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8003"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8003"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8003"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}