{"id":7174,"date":"2022-07-03T17:48:02","date_gmt":"2022-07-03T17:48:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-07-kolektiv-putin-je-pripravljen-preneti-revscino-ce-se-ga-je-strah-filozofija-ruskega-sveta\/"},"modified":"2022-07-03T17:48:02","modified_gmt":"2022-07-03T17:48:02","slug":"kolektiv-putin-je-pripravljen-preneti-revscino-ce-se-ga-je-strah-filozofija-ruskega-sveta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-07-kolektiv-putin-je-pripravljen-preneti-revscino-ce-se-ga-je-strah-filozofija-ruskega-sveta\/","title":{"rendered":"&#8220;Kolektiv Putin je pripravljen preneti rev\u0161\u010dino, \u010de se ga je strah.&#8221; Filozofija &#8220;ruskega sveta&#8221;"},"content":{"rendered":"<p>Kaj je &#8220;kolektivni Putin&#8221;? Kak\u0161ni so pomeni ruske literature? Zakaj je za Rusijo naravna samota in trpljenje? Kako &#8220;mejne situacije&#8221; po Jaspersu vplivajo na razvoj naroda? Ali je res dilema za Zahod \u2013 poraz Ukrajine ali tretja svetovna vojna?<\/p>\n<p>V novi \u0161tevilkah &#8220;Brez bromina&#8221; pove Andriy Dakhniy, doktor filozofije, prevajalec filozofskih del, predavatelj na univerzi Lviv in ukrajinski katoli\u0161ki univerzi.<\/p>\n<p><em>Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u0420\u043e\u0441\u0456\u044f\u043d\u0438 \u043e\u0434\u0435\u0440\u0436\u0438\u043c\u0456 \u0456\u043c\u043f\u0435\u0440\u0441\u044c\u043a\u043e\u044e \u0432\u0435\u043b\u0438\u0447\u0447\u044e. \u0406\u0441\u0442\u043e\u0440\u0438\u043a \u0444\u0456\u043b\u043e\u0441\u043e\u0444\u0456\u0457 \u043f\u0440\u043e \u0440\u0443\u0439\u043d\u0456\u0432\u043d\u0443 \u0441\u0443\u0442\u043d\u0456\u0441\u0442\u044c \u201c\u043d\u0430\u0440\u043e\u0434\u0443-\u0431\u043e\u0433\u043e\u043d\u043e\u0441\u0446\u044f\u201d\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/jCGWgDcrDjo?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><strong>G. Andrew, dober dan! Danes bomo govorili o vojni, ki jo je izgnala Kremlj, vojni ne le za ljudi in ozemlje, ampak tudi o dolo\u010deni ideologiji, ki sega pred nekaj sto leti. Za\u010dnimo pa ne z Rusijo, ne z  tleh, ki je tvorila na na\u0161i vzhodni meji, ampak iz zahodnega sveta.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Konec aprila je nem\u0161ki \u010dasnik S\u00fcddeutsche Zeitung objavil esej J\u00fcrgena Habermasa, v katerem najbolj avtoritativni filozof sodobnega sveta govori o dilemi \u2013 bodisi o porazu Ukrajine bodisi o tretji svetovni vojni \u2013 iz katere mora zahod nekako iziti. Misli\u0161, da tak\u0161na dilema obstaja ali ne?<\/strong><\/p>\n<p>Najprej bom rekel, da Habermas pripada najbolj avtoritativnim, citiranim mislilacem sodobne Nem\u010dije. V 90-ima je. Na\u0161el je sredi dvajsetega stoletja, Debitiralo je u javnosti u 50-ima. On predstavlja kriti\u010dku teoriju Frankfurtske \u0161ole i Instituta za socialna raziskovanja u Frankfurtu na Majni, a to je omek\u0161alo celokupnu galaksiju mislilaca \u2013 Theodore Adorno, Max Gorkheimer, Erich Fromm, a sam J\u00fcrgen Habermas je junior predstavnik filozofije Frankfurtske \u0161ole.<\/p>\n<p>Seveda je tukaj dolo\u010dena kontinuiteta, vsi so nekako odlo\u010deni, da si prizadevajo za soglasje, razumevanje, to je tako imenovana etika diskurza. Vsaki\u010d, ko poudarjajo, da ne bi smela prevladati instrumentalna racionalnost, temve\u010d komuniciranje. V Habermasu se klju\u010dno delo imenuje \u00bbTeorija komuniciranja\u00ab. Iz temeljev zahodnega, okcidenalnega. V tem delu veliko govori o klju\u010dnih paradigmah zahodnega sveta, zahodni mentaliteti \u2013 kako vse raste, Max Weber, protestantska etika je zelo pomembna \u2013 etika odgovornosti, ne pa etika prepri\u010danj. Ves \u010das se premika v tej reki. In po logiki stvari je odlo\u010den govoriti s katero koli osebo, dr\u017eavo ali predstavniki te dr\u017eave na ravni komuniciranja racionalnosti. Zdi se mu, da je to povsem mogo\u010de, zato ga ojamejo povsem specifi\u010dne ideje, ko se verjame, da je lahko vsaka oseba udele\u017eenka enakega pogovora. In v tej veli je videti Putinovo Rusijo.<\/p>\n<p>Publikacija v S\u00fcddeutsche Zeitung je povzro\u010dila besno resonanco, brez pretiravanja, tudi v Ukrajini. Eden na\u0161ih doma\u010dih filozofov Anatolij Yermolenko (veliko ljudi pozna njegovega sina, esejista Vladimirja Yermolenka), je napisal \u010dlanek, ki so ga poimenovali zelo zlito: <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/nv.ua\/ukr\/opinion\/viyna-rosiji-chi-zupinit-putina-porazka-ukrajini-ostanni-novini-50246250.html\">&#8220;Odpor namesto pogajanj&#8221;<\/a>. Yermolenko starej\u0161i v tem delu posku\u0161a iskati protiargumente Habermasu. Mimogrede, Yermolenko je prevedla Habermas, to tradicijo zelo dobro pozna. Hkrati pa ka\u017ee, kako se v na\u0161ih posebnih pogojih tak pristop izka\u017ee za neustreznega, nevidnega, pijanega, brez realizma.<\/p>\n<p>In zadnja stvar, ki jo \u017eelim povedati v zvezi s tem (in to je \u017eal zelo zna\u010dilno za nem\u0161ke intelektualce): ne le Habermas, ampak tudi o filozofih mlaj\u0161e generacije. Obstaja slavni sodobni filozof Richard David Precht. Na za\u010detku vojne, ki jo je Za\u010dela Kremlja marca, je dejal, da ima Ukrajina pravico do samoobrambe, ima pravico do odpora, vendar, pravijo, ni nam treba dose\u010di stopnjevanja, ni nam treba zagotoviti oro\u017eja Ukrajini, ker bo to \u0161e bolj ote\u017eilo razmere. Tako ali druga\u010de, Ukrajina se ne bo uprela, ker, tako pravi, David in Goliath&#8230; \u010ceprav vemo, da se ni vse tako izkazalo, so finale druga\u010dni. Precht je izrazil stali\u0161\u010de, ki je zelo pogosto. Tu je vsaj kolektivno pismo nem\u0161kih intelektualcov, ki se je pojavilo konec aprila. Obstajajo spravne intonacije, \u017eelja po razumevanju.<\/p>\n<p>Zdi se mi, da tako Habermas kot mnogi drugi intelektualci padejo v dolo\u010deno past. Jasno je, da je Putinov Rusija povsem druga\u010den model, druga\u010dna paradigma, kjer je po\u010da\u0161\u010dena le sila, le mo\u010d. Zdaj posku\u0161am povedati, dokler mu nekaj ne nasprotuje na ravni mo\u010di in ne pogajanj. O tem se zdaj veliko govori, hkrati pa izgleda kot predaja in ne obetavna pot.<\/p>\n<p><strong>Absolutno brezhiben, saj neskon\u010dno obzorje komunikacije z Rusijo o\u010ditno ne deluje. Toda tukaj je \u0161e ena pomembna stvar: govorimoo o zahodnem svetu in intelektualcih. Ne mislijo, da bo Rusija \u0161la k njim, da lahko zahodni svet postane tar\u010da Rusije. Toda tu bi moral heuristi\u010dni strah Hansa Jonasa, zavestni strah in priprava na strah delati omamno, saj je Ukrajina zdaj \u0161\u010dit pred rusko agresijo.<\/strong><\/p>\n<p>Seveda je Ukrajina \u0161\u010dit in to se dobro razume v vzhodni Evropi. To je bolj realno v anglo-saksonem svetu. In \u017eal jih ne vidijo znotraj zahodne Evrope ali, kot nekateri pravijo, v \u00bbolj\u010dnem obmo\u010dju\u00ab Evrope, zlasti v ju\u017enem delu. Izgledajo, kot da je vse zelo dale\u010d, mi smo, kot, vsi varni. Tukaj bi govoril ne samo o Hans Jonas s svojim na\u010delom odgovornosti, \u010deprav je zelo pomemben avtor.<\/p>\n<p>Rad bi omenil Karla Jaspersa, nem\u0161kega mislilaca dvajsetega stoletja. Zelo dobro je videl, koliko se lahko situacija strahu mobilizira, to je ena od omejevalnih razmer, ki lahko \u010dloveku resni\u010dno pomaga uresni\u010diti svoj polo\u017eaj. \u0160e posebej bi se rad skliceval na dejstvo, da ima Jaspers \u0161e vedno zelo te\u017eek koncept, ki se pogosto navaja na univerzah, \u0161tudiran na filozofskih fakultetah, je njegov koncept &#8220;mejne situacije&#8221;, kjer je poudarjena, da lahko oseba \u0161ele takrat izrazi svoj obstoj ali lasten obstoj, ko pre\u017eivi te mejne situacije.<\/p>\n<p>Polo\u017eaj Ukrajine lahko spada pod tak\u0161no analizo, zlasti lahko re\u010demo, da je to kolektivna zgodovina, ko cel narod pade v mejno situacijo \u2013 vojni polo\u017eaj, polo\u017eaj ne obstajanja, na robu enega in drugega. To je tisto, kar omogo\u010da narodu, da se resni\u010dno zaveda. To je nekak\u0161no zborovanje. Vsak zgodovinar bo rekel, da je vsaka vojna test, ki je v veliki meri spro\u017eilec, kot zdaj radi pravijo, za samozavjenost, za napredek naroda.<\/p>\n<p>Menim, da je v terminologiji Jaspersa, ki govori tudi o obstoju strahu, zelo pomembno: videti, koliko nam mejne razmere pomagajo uresni\u010diti sami sebe. Jasno je, da je \u017ertvovanje, ki ga podamo, zelo te\u017eko pre\u017eiveti, obenem pa nalagamo, da je v nasprotju z njegovo voljo Putin mobiliziral ta vir in nam pomagal uresni\u010diti sebe do konca, da bi prekinil vse sekundarno, odve\u010dno. Videli smo se v druga\u010dni lu\u010di.<\/p>\n<p>O tem se veliko govori, precej trivialno je, da smo imeli ve\u010d stopenj v razvoju: za\u010den\u0161a s sodobno zgodovino, od 1917\u20131918, nato valovi \u2013 od leta 1991. Zdelo se nam je, da bo brez te\u017eav, brez krvi, a se ni zgodilo. Imamo soseda na severovzhodu, ki je tako nepredvidljiv, brutalen in krut, da ne moremo upati na miren prehod \u017eivljenja v neodvisnem formatu.<\/p>\n<p><strong>\u010ce govorimo o na\u0161em severovzhodnem sosedu, moramo govoriti o dehumanizaciji sovra\u017enika. Tudi iz starodavne filozofije poznamo dva modela. Prvi model je pravi\u010dni hostis, sovra\u017enik je pravi\u010dno \u2013 s katerim je pravi\u010dna vojna, ki je ne bi smeli dehumanizirati. Obenem pa obstaja tudi hostis humanis generis \u2013 sovra\u017enik \u010dlove\u0161ke rase. In zdaj, ko govorimo o sodobni rusko-ukrajinski vojni, vidimo ta drugi pristop z obeh strani \u2013 za nas so orki, znanstveniki na tleh, posiljevalci, morilci. Za Ruse je o\u010ditno treba vse ukrajinsko porezati v korenu, predvsem brutalno. Ali ta pristop deluje zdaj?<\/strong><\/p>\n<p>Dehumanizacija je latinski izraz. Ko govorimo v ukrajin\u0161\u010dini, sodobni ekvivalent pomeni &#8220;dehumanizacija&#8221;. \u017dal moramo priznati, da v zvezi z Ukrajinci in obratno ni samo dehumanizacije povpre\u010dnega Rusa. Govorimo o brutalnem polo\u017eaju vse ve\u010dje depopulacije ozemlja Ukrajine. Govorimo o velikem valu migracij \u2013 pribli\u017eno \u0161est milijonov ljudi je zapustilo Ukrajino, nekateri pa se vra\u010dajo.<\/p>\n<p>Ampak ne misli\u0161 na dobesedni pomen besede. Seveda je tu zelo resen problem: stopnja zombifikacije, dose\u017eena v zadnjih osmih letih, ki se je za\u010dela leta 2014, je dosegla svoj apogee. Treba je vedeti, da so ti ljudje, &#8220;informacijske enote&#8221;, kot jih nekateri imenujejo, dosegli izjemen uspeh. Zelo te\u017eko vplivamo na razmere v Rusiji, razumemo, kako je ta prostor pometla tako v politi\u010dnem kot v medijskem smislu, in v vsakem drugem.<\/p>\n<p>Ker pa vpra\u0161anje Rusije postavljamo kot (nekateri pravijo, da se temu ne da re\u010di) &#8220;civilizacija&#8221;, ta mentalni, zelo poseben, prostor, moramo razumeti, da se vse to ni za\u010delo v Putinovem \u010dasu, ampak malo prej. Formalno je stavo na silo za\u010del leta 1993 Jeltsin, ki je ustrelil parlament. To je bilo obravnavano precej snideno, vendar je bil dolo\u010den &#8220;zvon&#8221;. Pribli\u017eno deset let so bili mediji v Rusiji precej svobodni. Leta 2003 je bila NTV razpr\u0161ena. Potem so kon\u010dno &#8220;zategnile ore\u0161\u010dke&#8221;.<\/p>\n<p>Toda ruska paradigma, kot pravijo \u0161tevilni zgodovinarji, je bila &#8220;power-centric&#8221;, &#8220;nasilno-centricna&#8221;, za razliko od evropske, ki je &#8220;antropo-&#8221; ali &#8220;personocentri\u010dna&#8221;. Hordska tradicija, na katero je nenehno vplivalo, je udarila Pot skozi v razli\u010dnih fazah&#8230;<\/p>\n<p>Zdi se, da je Jelcin pri\u0161el na oblast, to je demokrati\u010dno izvoljen predsednik, stava na liberalne vrednote. Kaj pa vidimo? Vidimo, da rusija istega leta 1993 v parlament izvoli Zhirinovskega, to je najve\u010dje sile, ki prihaja na oblast. In to je \u0161e en &#8220;zvon&#8221;, ki ka\u017ee, da imajo pravzaprav Rusi \u017eeljo po imperializmu, \u017eeljo po vladanje, \u017eeljo po potrpe\u017enej\u0161im. To pomeni, da so se ti cesarski kompleksi za\u010deli o\u017eivljati veliko pred Putinom.<\/p>\n<p><strong>In tukaj je pomembno: ali je imel ta proces zna\u010daj notranjega \u2013 celotna dru\u017eba je \u017eelela o\u017eivitev konvencionalnega imperija, ali pa je bil to proces, ki je vodil od zunaj \u2013 oblasti, ki so za\u010dele pedal idejo o &#8220;ruskem svetu&#8221; po razpravah o ruski identiteti \u2013 bodisi Rusi bodisi Rusi. Kje lahko najdem odgovor tukaj? Ker imamo spet &#8220;dobre Ruse&#8221;. Obstaja teza, da je ve\u010dina Rusov, tudi o Belorusih, tako pravijo, tako zatirana, tako prestra\u0161ena, da ne more narediti ni\u010desar, kar jim ni mogo\u010de o\u010ditati. Zahodni svet marca ni govoril o Rusiji, ampak o Putinu, ki je za\u010del vojno. Pomembna stvar tukaj: Rusi ali, zna\u010dilno, Kremlin?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da boste tu potrebovali izraz, ki je pogosto v leksikonu analitikov, zgodovinarjev, novinarjev \u2013 &#8220;kolektivnega Putina&#8221;. To so dolgotrajne travme \u2013 \u017eelja po \u0161iritvi s strani splo\u0161ne javnosti Rusov je \u017eivela \u017ee dolgo \u010dasa. To lahko izsledimo v toliko to\u010dkah. Priznati moramo, da si povpre\u010dni Rus \u0161e vedno prizadeva za dolo\u010deno dr\u017eavno velikost. To je diskurs mo\u010di-centrizem: dr\u017eava je vse, \u010dlovek ni ni\u010d. Ali pa je oseba, ki zaseda najvi\u0161ji polo\u017eaj v tej dr\u017eavi, sacralizirano bitje, ga \u010dastijo. Tak\u0161na hierarhija je nekaj, kar \u017ee stoletja \u017eivi na du\u0161evni, globoki ravni.<\/p>\n<p>\u017dal zelo dobro vemo, da so bile v zgodovini Rusije vse reforme zahodne vrste podvr\u017eene silo odporu. Vsaj v devetnajstem stoletju: reforme Aleksandra II &#8211; vemo, kako so se kon\u010dale, bil je odstranjen z oblasti, na njem je bilo narejenih \u0161est poskusov. Nato nikolaj II., ki nima dobrega ugleda, pod njim pa so bili tudi poskusi reform. Stolypin, Witte in mnogi drugi. Poskusi reform so se kon\u010dali z propadom.<\/p>\n<p>In liberalne sile, ki so se tvorile okoli Jelcina? Anatolij Chubais ali Sergej Kiriyenko, ki se je veliko spremenil, ali isti Sergej Lavrov, ki je bil prvotno ugleden ruski diplomat. Kaj se je zgodilo z njimi? Kak\u0161na preobrazba se je zgodilo!<\/p>\n<p>Gre za res globoke vzorce. Razumeti moramo, da je na \u017ealost mo\u010d inertie misli zelo mo\u010dna. In obenem bi dodal, da je ta globoka dr\u017eava ali &#8220;kolektivni Putin&#8221; ta navadni Rus pripravljen preneti \u0161tevilne te\u017eave, rev\u0161\u010dino in primanjkljaje, \u010de ga bodo spo\u0161tovali in se ga bali. Pravijo, da nas je Putin &#8220;dvignil s kolen&#8221;.<\/p>\n<p>Ta teza je zelo pomembna. Jasno je, da je obstajala dolo\u010dena konjunktura: sod nafte je za\u010del stati ne $ 9-10, kot pod Jeljcina, ampak ve\u010d kot $ 100. \u010ceprav so bile opravljene nekatere reforme, je te\u017eko zanikati, nekje v poznih 90. in za\u010detku 2000. In rezultat je bil.<\/p>\n<p>Vendar je omembe vredno, da so se te\u017eave v gospodarstvu za\u010dele najprej leta 2008, ko je potekala gruzijska zgodovina, nato pa po 2014. Zgodba o podedovalnih travmah in cesarskih kompleksih je bila izra\u017eena v Putinovem govoru leta 2007 v M\u00fcnchnu, gre za nekak\u0161en rubikon. In tukaj vidimo, kaj govorim o pogojnem, videti &#8220;v redu iz kolen&#8221;. Torej, pravijo, \u010de nas je Putin prisilil, da nas svet spo\u0161tuje!.. Vendar je od tega trenutka do stale\u017ee gospodarske krize, gospodarskega umirjanja, ki vodi do kon\u010dnega izolovanja in zavrnitve Rusije.<\/p>\n<p>\u0160e ena stvar, ki smo jo v\u010dasih rekli: pravijo, Da je Rusija osamljena. Vendar moramo navesti, da na svetu \u0161e vedno obstajajo avtoritarni re\u017eimi ter precej vplivni in mo\u010dni, ki \u0161e vedno zagotavljajo pomo\u010d Rusiji, isti Kitajski. To je \u017eal situacija, s ki jo obravnavamo.<\/p>\n<p><strong>Govorite o samoti, v prihodnosti bi se morala pove\u010dati. Se vam ne zdi, da je ta samota, zlasti od Zahoda, naravna dr\u017eava za Rusijo? \u010ce bomo prelo\u017eili gospodarstvo, potem bo v vseh drugih stvareh Rusija postala \u0161e bolj uveljavljena v samoti.<\/strong><\/p>\n<p>V Rusiji je, kot vemo iz zgodovine devetnajvega in dvajsetega stoletja, vsaki\u010d, ko so med zahodnjaki in najprej slavofili iznikli pogovori, nato pa &#8220;znanstveniki na tleh&#8221;. Tisti, ki so rekli, da je pot Rusije z Evropo, in tisti, ki so rekli, da imajo zelo osebno, specifi\u010dno, edinstveno &#8220;tretjo pot&#8221;. Tudi v dvajsetem stoletju, ko se je za\u010dela Gorba\u010dova perestrojka (zelo dobro se je spomnim, takrat sem bil \u0161tudent), je bila v tako imenovanih &#8220;debelih&#8221; revijah zelo resna diskusija. Na enem boku so bili \u00bbNa\u0161 Sovremennik\u00ab ali \u00bbMoskva\u00ab zelo konservativne vrste, na drugi strani so bili \u00bbNovi svet\u00ab, \u00bbZnamya\u00ab, \u00bbPrijateljstvo  narodov\u00ab itd. Nenehno so razpravljali, kak\u0161na mora biti vloga, najprej Sovjetske zveze, nato Rusije.<\/p>\n<p>Zlasti se je te razprave udele\u017eila nadarjena ruskazik (zdaj se o njem malo govori), oseba, ki se je aktivno zanimala za dru\u017ebena vpra\u0161anja \u2013 Igor Shafarevich. Delil je zelo konservativne pristope. Ima dela &#8220;Russophobia&#8221; (1982) in &#8220;Russophobia: Ten Years Later&#8221; (1991). Eden njegovih \u010dlankov se je imenoval &#8220;Dve cesti do enega obzorja&#8221;. Na primer, obstaja komunisti\u010dni re\u017eim, socialisti\u010dno tabori\u0161\u010de \u2013 in obstaja liberalno, zahodno tabori\u0161\u010de. Toda obe poti vodita do istega prepada. Menil je, da bi morala Rusija iti v tretjo smer. Tako je Shafarevich obnovil tisto, kar je bilo v devetnajstem stoletju. Torej ima antizahodnost kontinuiteto. In to vidimo zelo dobro na prevoju XX-XXI stoletja, ko so bili zahodni polo\u017eaj in te sile marginalizirane, vedno bolj izgubljajo svoj vpliv.<\/p>\n<p>Ne bi pa poklical, da bi bil preve\u010d skepti\u010den do &#8220;dobrih Rusov&#8221;. Rusija je dr\u017eava, s katero bomo morali \u0161e vedno \u017eiveti, to je na\u0161 sosed, ne bo \u0161la nikamor od nas, in verjetno bi nas moralo zanimati, da bo ta dr\u017eava s\u010dasoma demokratizirana. Govoriti o &#8220;dobrih Rusih&#8221; bi moralo sprejeti konstruktivnej\u0161o razse\u017enost in interpretacijo. Ja, ne bi smeli &#8220;posuti&#8221; ali nekoga upravi\u010diti. Moramo biti kriti\u010dni do ljudi, ki si tako kot Julija Latynina morajo &#8220;zgraditi Rusa v Kijevu&#8221;. Ali pa ruskim intelektualcem, ki so vse bolj v Ukrajini, ki tu i\u0161\u010dejo zato\u010di\u0161\u010de.<\/p>\n<p>Vendar moramo razumeti, da morajo navsezadnje vplivati na to, kar se dogaja v Rusiji. Ker ko se Rusija zaviha v brezno zoolo\u0161ke dr\u017eave, ko se izolira od sveta, ko na povr\u0161ju ostanejo le sile obskurantizma, se pojavi vpra\u0161anje \u2013 ali je mogo\u010de prezreti govorice o zdravih silah, ki \u0161e vedno ostajajo bodisi v tujini bodisi v rusiji sami (\u010deprav jih je vedno manj). Vemo, kaj se je zgodilo Memorialu, to je te\u017eka in zelo grozljiva zgodba. Vendar je to \u0161e enkrat dokaz, koliko je bilo odkritih, teh zlo\u010dinov komunisti\u010dnega re\u017eima in tega, kar je storil Memorial, in koliko je bilo narejeno v zvezi s tem, in hkrati, kako enostavno se je izkazalo, da je to gibanje naredilo v nasprotno smer.<\/p>\n<p><strong>Rekel si, da je trpljenje norma za rusko dru\u017ebo. Zdi se, da se to za\u010dne z Dostojevskim, ki govori o mukah, da je trpljenje za Rusijo tipi\u010dno in se obenem iz tega trpljenja rodi &#8220;ruski colossus&#8221;, ki bo \u0161el na ves svet. Sodobna Rusija in dana\u0161nji navadni Rusi \u2013 ne glede na to, ali so tisti, ki se borijo, ali tisti, ki gledajo tiste, ki \u017eivijo v rev\u0161\u010dini, ki, \u017eal, hodijo v pomo\u010d po ulici, a kritizirajo Zahod \u2013 so tudi &#8220;skrivnostna ruska du\u0161a&#8221;, pre\u017eeta s trpljenjem Dostojevskega?<\/strong><\/p>\n<p>Verjetno bi za\u010del z angle\u0161kim izrazom, ki je zelo izjemen, inherenten v anglo-skadski mentaliteti, &#8220;Ubogi, a po\u0161teni&#8221;, kar pomeni &#8220;Ubogi, a vredni (ponosni)&#8221;. Pravzaprav je zelo te\u017eko zdru\u017eiti stvari, kot so rev\u0161\u010dina, kaj \u0161ele rev\u0161\u010dina in ponos. To je nekaj utopi\u010dno.<\/p>\n<p>Namesto tega je v Rusiji dolo\u010deno izkrivljanje. Dostojevski, \u010deprav zelo nadarjen pisatelj, hkrati ka\u017ee, kako je ta rev\u0161\u010dina prednost. Kot da bi to bil trenutek utemeljitve za malega \u010dloveka, ki bi ga morali pre\u017eeti s so\u010dutjem.<\/p>\n<p><strong>Poleg tega, Raskolnikova.<\/strong><\/p>\n<p>Da. \u010ceprav ugotavljam, da se pogosto v na\u0161em javnem okolju z Raskolnikovom ravna, kot da bi bil skoraj tipi\u010den Rus, ki zlahka ubije usurerja. In potem njena sestra, in njena sestra je nose\u010da&#8230; V bistvu ubije tri ljudi. Pogosto se re\u010de, da Dostojevski to utele\u0161a.<\/p>\n<p>S tem se v resnici ne strinjam, saj \u010de skrbno preberete roman Zlo\u010din in kazen, se zavedamo, da je to zgodba o duhovnem samomoru. Ko Raskolnikov re\u010de &#8220;Nisem ubil starke, ubil sem&#8221;, potem pravi, da vsak umor pade na nepopravljivo, noro breme do konca \u017eivljenja, je to nekaj, \u010desar se \u010dlovek ne more znebiti, to je grozen zlo\u010din. In tu ni opravi\u010dila. Obstaja \u017eelja, da bi razumeli mehanizem. Raskolnikov deli ljudi na \u00bbposebne\u00ab in \u00bbnavadne\u00ab. Na primer, Napoleon je &#8220;posebna&#8221; oseba, lahko naredi vse in lahko pre\u010dka pravno mejo.<\/p>\n<p>In navsezadnje je podoben primer v ameri\u0161ki literaturi \u2013 roman Trumana Capoteja V hladni krvi, v katerem dva kriminalca ubijeta dru\u017eino kmetov. Capote ka\u017ee, kako se vse to zgodi, kako ti zlo\u010dinci pridejo do umora, ne so\u010dustvuje z njimi, ampak posku\u0161a izslediti, kako je pri\u0161lo do evolucije.<\/p>\n<p>Nekaj podobnega je tudi z Raskolnikovim. To pomeni, da Dostojevski zelo globoko prodre v bistvo psihologije morilca. Tega ne upravi\u010duje, ampak opisuje, kako grozne so posledice. O\u010ditno se zavzema za polo\u017eaj ne le revnih ljudi, ampak ljudi z izkrivljano psihologijo \u2013 npr. Marmeladov iz istega romana, ki neusmiljene pije, zaradi \u010desar trpi celotna dru\u017eina. Vidimo, kako tipi\u010dno je to za Rusijo.<\/p>\n<p>Ko govorite o polo\u017eaju sedanjega Rusa, ki tudi ne skrbi za osnovne stvari, ki se nana\u0161ajo na vsakdanje \u017eivljenje, ravnanje thspodazem in tako naprej, vendar kljub temu, obseden s cesarsko velikono\u010dje, je tako povpre\u010den Rus kot Putin. Enako so v tej paradigmi. In pravzaprav je zelo kompleksna zgodba, saj traja ve\u010d stoletij. In kako jedla ta kompleks je ogromno vpra\u0161anje.<\/p>\n<p><strong>\u010ce govorimo o paradigmi, &#8220;skrivnostni ruski du\u0161i&#8221;, kolektivnega Putina, se mi zdi, da je tu zelo pomembna dobro zlobna dihotomija. Jasno je, da ima to znotraj Rusije nekoliko izkrivljen zna\u010daj in to ni le praksa, ampak teorija. Vladimir Solovyov (ne tisti, ki je vodja, ampak tisti, ki je filozof) je na vrsti devetnajvega in dvajsetega stoletja samo razmi\u0161ljal o dobrem in zlu, o vojni v kontekstu dobrega in zla. Navedel je epizodo, da je zlo, ko mi kradejo krave, dobro pa je, ko nekomu kradej krave. Se vam ne zdi, da izbrisani koncept dobrega in zla zdaj opredeljuje koncept &#8220;kolektivnega Putina&#8221;?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da je veliko zvito, zgornji in spodnji del sta zamenjana. Solovyov, mimogrede, po liniji njegove matere je bil daljni sorodnik na\u0161ega Grigorija Skovorode. To je dokazano dejstvo. Ampak to ni bistvo. Njegovo klju\u010dno delo se je imenovalo &#8220;Utemeljitev dobrote&#8221;. In na \u017ealost moramo priznati, da je na nekaterih to\u010dkah Solovyov navkljub bizarnim in ne povsem jasnim sklepom. Na primer, v enem od zadnjih del z naslovom &#8220;Trije pogovori&#8221; med drugim govori o mo\u017enosti, da se pravilnost na nasilen na\u010din izna\u0161a. Kljub dejstvu, da kritizira tudi ortodoksno cerkev, preganjanje nesoglasnikov. Vemo, da se je Solovyov zavzemal za katoli\u010danje, kar je bilo v pogojih takratne Rusije nesprejemljivo, torej zahodnja\u0161ko osebo na ve\u010d na\u010dinov, vendar so se \u010dudne opombe nekje prebile.<\/p>\n<p>Veliko se govori na primer o njegovem posrednem dialogu ali sporu z Leom Tolstojem, ki je bil absolutni pacifist. Znana je njegova teza o &#8220;odporu proti zlu z nasiljem&#8221;. Rad bi poudaril, da je treba te stvari o\u010ditno gledati razli\u010dno, razli\u010dne vidike pa je treba gledati v ruski kulturi in filozofiji.<\/p>\n<p>Imela si sestanek z Vero Ageeva v programu. Zelo pravilno je opazila, da imamo v tuji literaturi preve\u010d ruske literature. Veliko stvari je treba opustiti. Popolnoma se strinjam. In hkrati gospa Ageeva pravi, da je treba pustiti dva ali tri besedila, in eno od teh besedil, kolikor se spomnim, imenuje Tolstojev &#8220;Vojna in mir&#8221;.<\/p>\n<p>To delo po mojem mnenju ka\u017ee, da je vojna absolutno zlo, se nikakor ne upravi\u010duje. Kljub dejstvu, da je bil Tolstoj artilerski \u010dastnik, je sodeloval v vojni, vedel je, kaj je to, da je znoj, kri in razrezanih udov. Vedel je, da te grozote ni mogo\u010de dopustiti. To je na\u010deloma v nasprotju s \u010dlove\u0161ko naravo. Na \u017ealost pa moramo priznati, da je Tolstoj videti kot precej osamljena figura. Vidimo te ideolo\u0161ke boje in to \u017eeljo po vzpostavitvi take mesijanske ideje, vidimo, da se v duhovnem prostoru Rusije sli\u0161ijo popolnoma druga\u010dni glasovi \u2013 nevzdr\u017eni in agresivni, in opa\u017eamo, da to mo\u010dno cveti v dvajsetem stoletju, na za\u010detku XXI stoletja.<\/p>\n<p><strong>V Solovyovu me je zadela ena fraza, citiral jo bom: \u00bbVojne ni mogo\u010de ena\u010diti z umorom ali zlo\u010dinom, saj posamezni vojak nima tak\u0161nega namena. \u0160e posebej s sedanjo prevladujo\u010do metodo boja iz oro\u017eja dolgega dosega in pu\u0161k proti nevidnem prijatelju na daljavo.&#8221; Ko govorimo o sodobnem vojskovanju, je to vojna za artilerijo. Kot lahko pojasnimo, imamo na eni strani nevidnega prijatelja. Toda grozote Rusov, ki so vstopili v Kyivsko regijo&#8230; Kako je do te dehumanizacije? Seveda je vojna, kjer streljajo, zanje je pravi\u010dna in po\u0161tena do nas. Toda ali obstaja meja za zlo\u010dine?<\/strong><\/p>\n<p>Kar se je zgodilo v Bucha ali Mariupol, v mnogih drugih mestih, mestih, vaseh, je pravzaprav mejna krutost. Od kod to? Eden od filozofov je dejal, da je \u010dlovek tako bolj\u0161i kot \u017eival in slab\u0161i od \u017eivali, kajti \u010de se razvije v ugodnih pogojih, razvije najbolj\u0161e lastnosti samo po sebi, in \u010de je v nekaterih peklenskih okoli\u0161\u010dinah uro\u010den, nenormalne razmere in to postane norma, potem postane slab\u0161e od \u017eivali. Mislim, da je to samo zgodba.<\/p>\n<p>Ves \u010das si moramo ogledati to mediano sfero in mediani dejavnik. Razumemo stopnjo soo\u010denja, ki so ga v preteklih letih prinesli navadni Rusi, kot je ta polni soimenjak Vladimirja Solovjova ali Dmitrija Kiselyova, ta imena poznamo. Stopnja zombifikacije (ali, odobrena, debilizacija) je res dosegla kosmi\u010dna razmerja. Koncept &#8220;hibridne vojne&#8221;. To je bilo narejeno in se \u0161e vedno dela. Tu je vsaj zgodba s plinsko krizo, ki je narejena po \u010dloveku in se dobesedno odvija pred na\u0161imi o\u010dmi. V koj meri naj se Evropa zdaj odzove na to? Ena od komponent hibridne vojne je bila ravno informacijska vojna, in izkazalo se je, \u017eal, tako uspe\u0161no, da je ta dehumanizacija, dehumanizacija res povsem povsem spremenila pot, da se prito\u017ei na bazo in brutalne instinkte. \u010clovek je lahko huj\u0161i od \u017eivali. In to ka\u017eejo primeri v Bucha.<\/p>\n<p>Pred nekaj meseci sem odkrila, da je bila v Nem\u010diji objavljena knjiga avtorja Barbare Eschenburg, v naslovu pa je citat Thomasa Manna (to, kar zadeva situacijo po Bucha, res zveni neverjetno): &#8220;Ist nicht der Russe der menschlichste Mensch?&#8221;, kar pomeni &#8220;Ni Rus najbolj \u010dlovek?&#8221;.<\/p>\n<p>Ta avtor mimogrede raziskuje romane Tolstoja in Dostojevskega ter razkriva potencial humanizma v ruskem \u010dloveku. Kaj nam lahko to pove danes, ko vidimo rusko literaturo, vidimo so\u010dutja intelektualcov, kot je Thomas Mann? Ta literatura na Zahodu je podkurila idejo ne le o \u00bbskrivnostni ruski du\u0161i\u00ab, ampak o tem, da gre za zelo human tip osebe.<\/p>\n<p><strong>&#8220;Bog-nosilci ljudi&#8221; Dostojevski.<\/strong><\/p>\n<p>Da. Kot zgodovinar filozofije lahko navesti, da je bila v Rusiji posebna zgodba s knji\u017eevnostjo. Zakaj je ta literatura v devetnajstem stoletju pridobila poseben status? Ker je bilo v Rusiji zelo resnih te\u017eav s sodi\u0161\u010di, s \u0161olo, s Cerkvijo: sodi\u0161\u010da so bila nepravi\u010dna, \u0161ola represivna, Cerkev je bilafarizija, hinavska. In literatura je prevzela funkcijo po\u0161tenega sodnika in dobrohotnega u\u010ditelja in globokega spovednika. Literatura je prevzela zelo globalne funkcije. Zato vidimo tako obse\u017ene poskuse, ki pripadajo bodisi Dostojevskemu bodisi Tolstoju. Zahodna literatura tega ni storila, saj se je to zgodilo na ustreznih podro\u010djih.<\/p>\n<p>In v tej literaturi se ustvari vrsta osebe, se dotikajo zelo globalnih vpra\u0161anj, ki so filozofske narave. Na Zahodu je veliko ljudi tvorilo vtis, da gre za posebno civilizacijo, &#8220;bogonosno ljudstvo&#8221; in tako naprej. In v Rusiji je bilo v dru\u017ebi le veliko problemov \u2013 in literatura jo je posku\u0161ala nekako re\u0161iti. In potem je obstajal neupravi\u010den naklic poveli\u010dati to kulturo, ta prostor in v praksi se je izkazalo, da je povsem druga\u010den. Tega ne vidimo v globoki realnosti, ki prevladuje v Rusiji.<\/p>\n<p><strong>Ta fasada je ustvarila dolo\u010dene pogoje za prihodnjo vizijo Rusije in tu se spominjam Ivana Ilyina, ki ga imenujemo Putinov najljub\u0161i filozof, in njegove zelo, spet, rezonirajo\u010de teze do sedanjosti. Ilyin ni nasprotoval fa\u0161izmu kot ideologiji, vendar je v fa\u0161izmu na\u0161el dve negativni stvari: negativen odnos do religije (to je mogo\u010de popraviti v Rusiji) in dejstvo, da fa\u0161izem po drugi svetovni vojni kot izraz sam po sebi ni popoln, ima veliko negativnih konotacij. V kolik\u0161ni meri Ilyina filozofija v zvezi z nacionalno diktaturo v Rusiji ustreza razpolo\u017eenju dru\u017ebe? Ne pravim oblasti, saj je mo\u010d poudarjena na tem, in sicer dru\u017ebi: mo\u010dni roki, nacionalni diktaturi, pravosr\u010dju, no, vse je skoraj tako kot v devetnajstem stoletju uvarove teorije.<\/strong><\/p>\n<p>Uvarov je namre\u010d govoril o treh &#8220;kitih&#8221; \u2013 pravosr\u010dnosti, narodnosti, avtokracije. Imel je naslednika ministra za \u0161olstvo \u2013 Shirinsky-Shikhmatov. Pripisan mu je citat (to je \u010das pokojnega Miklav\u017ea II.): &#8220;Polza ot philosophia somnitelna, in vreds o\u010ditno.&#8221; In mimogrede, potem je bilo pou\u010devanje filozofije na univerzah prepovedano.<\/p>\n<p>To je \u0161e en primer, koliko je v Rusiji v tem \u010dasu prevladal polo\u017eaj obskurantizma, kako pomemben je bil dejavnik vere, ki ni imela svojega posebnega glasu, ki je bila vsaki\u010d predmet sekularne mo\u010di.<\/p>\n<p>Namesto tega je na Zahodu vse druga\u010de. Jaspers, ko \u017ee govorimo o devetih ozna\u010devalcih zahodne civilizacije, imenuje eno izmed zelo pomembnih komponent soo\u010denje duhovne in posvetne mo\u010di, ki se razteza ve\u010d stoletij.<\/p>\n<p><strong>In po Dostojevskem, v Rusiji, nasprotno, ideal je bizantinski simfonija, ko se duhovna in sekularna mo\u010d zdru\u017eita skupaj. Pred desetimi leti je in Kiril je na sre\u010danju z Medvedjevem dejal, da kon\u010dno dose\u017eemo simfonijo.<\/strong><\/p>\n<p>Da. Kar Kiril blesti, da ubija vojake, je nekaj, kar se razteza v zgodovini Rusije ves \u010das. V sodobni ruski propagandi govorijo o posebni misiji, o &#8220;tretji poti&#8221;, o posebnem namenu Rusije, ki je, pravijo, premagati vse pomanjkljivosti, ki obstajajo na Zahodu. Dostojevski je lastnik teze Zahoda, ki &#8220;gnije&#8221;. Zdaj govorijo o gejevskem zakonu in o mnogih drugih stvareh. Domnevno Evropa gnije, mi pa imamo &#8220;posebno misijo&#8221;. Cerkev pa, pravijo, pomaga dose\u010di to nalogo.<\/p>\n<p>Dobro pa se zavedamo, da je Cerkev, ki se raztaplja v svojem zvestobenem polo\u017eaju do dr\u017eave, posojen, da razveseli svojo avtoritativno vlogo za splo\u0161no javnost, za svojo \u010dredo. \u010ceprav vemo, da je verska dejavnost v Rusiji izjemno nizka, da se vse skupaj spravi le na ritualizem in ritualizem, da o resnem verskem vplivu ni globokega govorjenja.<\/p>\n<p>Kako zdru\u017eiti to s tem, kar se dogaja v Ukrajini? Stopnja krutosti dehumaniziranega odnosa, ki ga vidimo v pogovorih, ki jih prestre\u017ee SBU, je resni\u010dno \u0161okantna, premo\u017ena! V dr\u017eavi, ki govori o posebnem Kristusu.Ian vrednote \u2013 &#8220;Ne ubijaj, ne kradi&#8230;&#8221;, o gracioznosti odnosa do soseda, to je divja zgodba.<\/p>\n<p>Nekje leta 2015 je Oksana Zabuzhko v intervjuju dejala, da je Rusija \u00bbsinteza Hollywooda in Lubyanke\u00ab. Jasno je, da obstajajo tehni\u010dna sredstva, &#8220;pranje mo\u017eganov&#8221;, ki se opravi zelo odli\u010dno in u\u010dinkovito. Razumemo, kako nevarno je, ker so ljudje mno\u017ei\u010dno oku\u017eeni in izpostavljeni vplivom. Nasprotno pa govorijo o tradicionalizmu, o kr\u0161\u010danstvu, o Cerkvi. Ampak to je samo igra besed, ni\u010d ve\u010d.<\/p>\n<p><strong>Vidimo, kako se pred na\u0161imi o\u010dmi ustvarja fa\u0161izem, ki se ne imenuje fa\u0161izem. Putin, se mi zdi, je zvesti Ilyinov privr\u017eenec, ki je opozoril, da delamo nekaj podobnega fa\u0161izmu, vendar temu ne re\u010demo fa\u0161izem. In tu, spet, dvojni standardi \u2013 borijo se proti fa\u0161izmu, \u010deprav so sami fa\u0161isti.<\/strong><\/p>\n<p>To je o\u010ditno, saj je imel Ilyin neposredno so\u010dutje do nacionalsociaizma. Veliko je nalo\u017eenega gradiva, ki ka\u017ee skoraj dobesedna ponavljanja v Putinovih govorih ali na\u010delnih stali\u0161\u010dih glede dolo\u010denih vpra\u0161anj, ki ga pribli\u017eujejo Hitlerju. Tu je ta vzporednost o\u010ditna in vidimo, da se morda niti verbalno ne ute\u017ee, vendar v svojih dejanjih gleda na to paradigmo. In zdi se, da \u010das ni dale\u010d, ko se bodo te stvari dojemale kot popolnoma sprejemljive in nedol\u017ene, ki jih je mogo\u010de zlahka prakticirati.<\/p>\n<p>Obstaja pisatelj, rojen v Ru\u0161\u010dini, ki \u017ee dolgo \u017eivi v Nem\u010diji \u2013 Michael Epstein, ki predvsem govori o ontocidu. &#8220;Onto&#8221; \u2013 iz starega gr\u0161kega &#8220;bitje&#8221;, &#8220;caedo&#8221; \u2013 iz latinskega &#8220;ubiti&#8221;. Filozofi, kot so Ivan Ilyin, Alexander Dugin, Mikhail Yuriev, se upajo biti v svoji naravi, odlo\u010deni so uni\u010diti, za pozabo. Neke vrste samomorilni sindrom: bodisi vse ali ni\u010d. Biti ima samo po sebi razlikovanje, ima nekaj sprememb, nekaj nesoglasja in ne-bitje je eno. Enotnost, popolnost pozab razo\u010danja ljudi, kot je Dugin, kot je Ilyin. Energija uni\u010denja jih navdihuje.<\/p>\n<p><strong>Dolgo \u010dasa naj bi Putinovi govori pokazali nostalgijo za Sovjetsko zvezo \u2013 zanj je bilo to kot najve\u010dje geopoliti\u010dne katastrofe dvajsetega stoletja. Vpra\u0161anje pa je, ali lahko v nasprotju s Sovjetsko zvezo in Ruskim imperijem tukaj? Kaj iz tega obnavlja Putin? Ker z vidika Ilyina ali drugih filozofov evrazijanizma o\u010ditno ni Sovjetska zveza.<\/strong><\/p>\n<p>Putin je zelo sovjetski \u010dlovek. Zrasel je iz tega sistema, sistema posebnih slu\u017eb, igrali so zelo resno vlogo v Sovjetski zvezi. O tem ni nobenega dvoma. Omembe vredno je, da se, ko se vrne v cesarsko trikolor, vrne v besedilo inteme ZSSR v smislu inteme. Besedilo Sergeja Mikhalkova je bilo tam zelo minimalno spremenjeno, na\u010deloma pa je sovjetski utvir.<\/p>\n<p><strong>In kako naravno je bilo zdru\u017eeno: rusko-cesarski nacionalizem in sovjetski komunizem ali bolj\u0161evizem?<\/strong><\/p>\n<p>Gre za eklektiko, o kateri je govorila Oksana Zabuzhko, o &#8220;Hollywoodu in Lubyanki&#8221;. To vidimo v zgledu navadnih Rusov, ki se pretvarjajo, da so ortodoksni, obenem pa \u010dastijo in rehabilitujejo Stalina, ki je uni\u010dil Cerkev. Kako se ujema?<\/p>\n<p>Na neki to\u010dki je Putin obsodil Lenina. Bolj so\u010dutja je z Antonom Denikinom. Znane so zgodbe, o katerih Sergey Plohiy zelo dobro pi\u0161e tako v \u00bbVratih Evrope\u00ab kot v \u00bbIzgubljenem kraljestvu\u00ab.<\/p>\n<p>Toda v mnogih pogledih ta bizarna, nenaravna kombinacija \u0161e vedno ostaja in zdi se mi, da je veliko skupnega: tako Sovjetska zveza kot Ruski imperij sta imperialna. Kljub dejstvu, da je v prvem primeru \u2013 razredni boj, boj proti gospodarjem, proti kralju itd.<\/p>\n<p>Veliko teh modelov ostaja stabilnih, nikamor niso od\u0161li. \u0160e posebej pri obravnavanju osebe kot kolesa ogromnega mehanizma, ki ga je lahko \u017ertvovati. Tisti Sovjetski \u010dlovek, da se je situacija v Ruskem cesarstvu \u2013 malo spremenila. Seveda je veliko razlik, vendar veliko stvari istega reda.<\/p>\n<p><strong>Tu je vpra\u0161anje o kombinaciji in posebni poti Rusije \u2013 ali o starem evrazijanizmu iz 20. let 20. let, ali o neoevrazijskem Duginu. Kako zdru\u017eene so te stvari? Ali je mogo\u010de Evropo in Azijo zdru\u017eiti v tem posebnem svetu Rusije? In kaj je ve\u010d v teh konceptih \u2013 evropskih ali azijskih?<\/strong><\/p>\n<p>Seveda, Azijka. Danes v pogovoru pogosto pozivamo k razli\u010dnim artefaktom ruske kulture. V nekem \u010dasu je Alexander Blok objavil poezijo &#8220;Scythians&#8221;. Pi\u0161e: &#8220;Ja, Scythiani smo mi! Ja, Azijci smo mi, s po\u0161evnimi in obse\u017enimi o\u010dmi!&#8221; in polo\u017eaj ljudi, ki dopu\u0161\u010dajo grozote v Bu\u010di, se zelo zbere. V \u00bbScythians\u00ab Blok ve\u010dkrat uporablja pojme \u00bbAzija\u00ab, \u00bbAzijci\u00ab \u2013 ki uni\u010dujejo, se napijejo s krvjo itd., ko govorimo o Evraziji (\u017eal se ne spomnim, kdo je uporabil nasprotni koncept, ne ravno evfoni\u010dno \u2013 \u00bbazijsko\u00ab), evrazijanizem je \u017eelja po zdru\u017eitvi nezdru\u017eljivih na dolo\u010den na\u010din, to so razli\u010dne paradigme \u2013 Evropa in Azija.<\/p>\n<p>Samuel Huntington je konec dvajsetega stoletja napisal delo &#8220;Spopad civilizacij&#8221;. Posku\u0161al je pokazatiin da je po smrti Sovjetske zveze po razpadu socialisti\u010dnega tabori\u0161\u010da Zahod dobil hladno vojno. Zato se vzpostavi liberalni model in lahko prevlada po vsem svetu. Torej, obstaja en pole in izkazalo se je, da je soo\u010denje potenciala neiz\u010drpno. Huntington kot Fukuyamin u\u010ditelj pi\u0161e besedilo, ki je na nek na\u010din nasprotje Fukuyaminega &#8220;Konca zgodovine&#8221;, omenja devet vrst civilizacij. In govori o zahodni civilizaciji in civilizaciji, kot pi\u0161e, rusko-ortodoksnih. In opozarja na spopad civilizacij &#8211; in to je ozemlje Ukrajine.<\/p>\n<p>Eurazija je lep izraz, vendar ima veliko, ki se razteza nazaj do v\u010deraj. Te ideje so \u0161irili Lev Gumilev, sin Ane Akhmatove in Nikolaja Gumilyova in mnogi drugi. Obstaja tretja pot. Vendar vidimo vso njeno uni\u010dujo\u010do in uni\u010dujo\u010do naravo, in ljudi, ki to izka\u017eejo, in koncepte, ki rastejo na tem terenu. Mnogi ruski pisatelji so v tej paradigmi soo\u010denja, mesijanizma, izolskega gibanja.<\/p>\n<p>Ko re\u010demo &#8220;evrazijanizem&#8221;, izra\u017eamo \u017eeljo po zdru\u017eitvi Evrope in Azije. \u010ceprav o Evropi v sodobni Rusiji ne govorijo. Prej sem izrazil polo\u017eaj razumevanja s Kitajsko, solidarnost s Kitajsko, \u017eeljo po poiskati avtoritarnega sostorilca, ki bo stal v boju proti Zahodu.<\/p>\n<p><strong>Torej koncept, ki ga je predlagal Michael Hefter \u2013 da morebitna kombinacija svetov Evrope in Azije v Rusiji \u2013 a priori ne bi mogla delati?<\/strong><\/p>\n<p>Hefter, kolikor se spomnim, je o tem govoril v poznih 80. Potem je bilo res tako upanje \u2013 v \u010dasu Gorba\u010dova, nato pa \u0161e &#8220;zgodnjega&#8221; Jelcina. Med letoma 1991 in 1993, o\u010ditno. \u010ceprav se moramo pokloniti, je svoboda v medijih trajala do konca 90-jih, morda do za\u010detka 2000.<\/p>\n<p>Zelo dobro se spomnim: v \u0161tudentskih letih se mi je zdelo, da bo orwellovski svet brezupno postal stvar preteklosti. Nemogo\u010de se je vrniti vanje \u2013 vse maske so odtrgane, vse razjede so prikazane, natisnjeno je &#8220;Gulagov arhipelag&#8221;, vsi zlo\u010dini stalinizma so o\u010ditni. Toda izkazalo se je, da se lahko vrne\u0161 k vsemu.<\/p>\n<p>Intelektualcem, kot je Hefter, v tem \u010dasu ne morem metati ni\u010desar, v tem \u010dasu se je zdelo kot zelo resni\u010dna perspektiva. Toda, kot je pokazala zgodovina poznih 90. let, \u017ee Putinove Rusije, se vse to zelo zlahka vrne. Vse to pade na zelo dobra tla v mislih in srcih navadnih dr\u017eavljanov. In vidimo, kako lahko navdu\u0161enje jih pre\u017eema, \u010deprav je tudi vpra\u0161anje, kako reprezentativni lahko dojemamo, kako ustrezne so njihove raziskave. V vsakem primeru pa je znano, da ve\u010dina ruskega prebivalstva \u0161e vedno podpira to agresijo in so navdu\u0161eni, obsedeni in navdu\u0161eni.<\/p>\n<p><strong>In v mislih &#8220;vstani s kolen&#8221;&#8230; Seveda, ko govorimo o Duginini sodobni ruski filozofiji, je ukrajinska fobija nesojemna stvar, to je specifi\u010dna stvar \u2013 in ni\u010desar ni treba presenetiti. Zelo \u010dudno pa mi je, ko govorimo o Dostojevskem ali istem Ilyinu, koliko je v njih prisotna ukrajinska fobija \u2013 strah pred Ukrajino. Isti Ilyin je zapisal, da sta Velika Rusija in Mala Rusija povezani s trajnimi zvezami, vendar je opozoril pred dejstvom, da bo Rusija, \u010de bo zahod prekinil te vezi, za\u010dela stoletni boj.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Te stvari so iz devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja \u2013 kako so pre\u017eivele do danes? Do kak\u0161ne mere je sovra\u0161tvo do ukrajin\u0161\u010dine v ruski filozofiji in mentaliteti na splo\u0161no dolgo\u010dasno in kako se je to zgodilo? Devetnajsto stoletje, Dostojevski, Ukrajina nima veliko potenciala v tem \u010dasu \u2013 politi\u010dne ali dr\u017eavne stavbe. Toda Mala Rusija je nevarnost.<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da je kontinuiteta res o\u010ditna med devetnajstim in dvajsetim \u2013 za\u010detkom. XXI stoletje. Prepri\u010dan sem, da so cesarski kal\u010dki v ruski kulturi zelo opaziti. Na primer Pu\u0161kin, njegov odnos do ukrajin\u0161\u010dine in Polesa. Ne govorim o Dostojevskem. Obstaja raziskovalec diaspore, mimogrede, ruski raziskovalec Dostojevskega \u2013 Konstantin Mochulsky. In odkril je, da v romanih Dostojevskega ni bil vzgojen niti en nezemljan na pozitiven na\u010din. Ne glede na to, ali so Topolci, ali so Judje (Dostojevski je bil antisemit), ali so Ukrajinci. Edini tak lik najde v delih Dostojevskega, ki je pozitiven \u2013 to je Angle\u017e Astley. Vse je omejeno na to. Lepi liki so njegovi &#8220;velikorosi&#8221;, tukaj pa je dolo\u010dena kontinuiteta.<\/p>\n<p>Ko Rusi re\u010dejo &#8220;Pu\u0161kin je na\u0161e vse&#8221;, ko \u010dastijo Dostojevskega, vidimo, kako mo\u010dna je ta linija in koliko je, na \u017ealost, v vrstnem redu stvari. \u0160tevilke, kot je Herzen, so \u017eal izjeme. Tako kot Chaadaev, ki pravi, da Rusija obstaja le zato, da bi svetu pokazala, kako ne \u017eiveti (a to je le eno od Chaadaevih pisem, ki obto\u017ei Rusijo). Chaadaev pravi, da so vsi navdu\u0161eni nad &#8220;puhavim kraljem&#8221;, ki nikoli ni ustrelil, in &#8220;kralj-zvon&#8221;, ki ni nikoli klical. To je simbol Rusije.<\/p>\n<p>Ali pa \u0161e ena grenka \u0161ala Japoncev, ki so pri\u0161li. Sovjetski zvezi, zlasti Rusiji, in rekli so: vi, Rusi, imate tako lepo naravo, tako \u010dudovite otroke, vendar vse, kar po\u010dnete z rokami, ni primerno za ni\u010d. In Chaadaev je to rekel \u017ee v devetnajstem stoletju, da mi, pravijo, ne moremo ustvariti ne\u010desa produktivnega, obstajamo za slab primer za svet. \u010ceprav ima Chaadaev ambivalenten polo\u017eaj, so tam \u0161e druga pisma. Mimogrede, zanimivo je tudi o tem, da te filozofske ideje izra\u017ea ne v ru\u0161\u010dini, ampak v franco\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>Cesarski virus v resnici ni samo ksenofobija ali antisemitizem. Vidimo, da je to iz nekega razloga \u0161e posebej osredoto\u010deno na ukrajinsko paradigmo, saj so Ukrajinci Rusi domnevno, kot pravi Putin, &#8220;en narod&#8221;, vendar nekateri Ukrajinci niso taki, posku\u0161ajo nekaj motiti, mi pa se moramo, pravijo, ukvarjati z njimi.<\/p>\n<p>Podobno je Denikin dejal, da se nih\u010de z Zahoda ne sme vme\u0161avati &#8220;v na\u0161e zadeve z Malimi Rusi&#8221;. Nekako jo moramo popraviti, oni pa nimajo pravice slediti poti, ki je druga\u010dna od na\u0161e.<\/p>\n<p>In vidimo posledice tak\u0161nih ideolo\u0161kih bojev in affirmacij tega mesijanizma, odrezane poti, in verjamejo, da moramo temu slediti. Kaj je koncept &#8220;propadle dr\u017eave&#8221;, dr\u017eave pora\u017eenke. Mimogrede, tudi tu zahod, kot razumemo, ni imel dobre vloge. Najprej so Putinove argumente jemali precej resno, zato je neupo\u0161tevanost MAP-a hkrati za Ukrajino ali prisebnost s Putinom, o kateri se \u017ee dolgo govori.<\/p>\n<p>To je &#8220;Putinfershteerstvo&#8221;, sam koncept je razumeti Putina. Razumeli so, a to se je zgodilo po ruski invaziji na Ukrajino. In zelo pozno je! Sankcije, ki so bile nane\u0161ene po prislonitvi Krima, so sme\u0161ne. Da ne omenjam Georgije. Na splo\u0161no so pogoltnili z lahkoto, kaj se je zgodilo Gruziji iz Rusije.<\/p>\n<p>Zahod je v neki fazi \u017eelel \u017eiveti v iluzijah. Intelektualci, kot je \u017ee prej prej habermas, so menili, da se s Putinom lahko govori kot o evropski osebi. Vendar niso razumeli veliko stvari, nekateri pa \u0161e vedno ne razumejo.<\/p>\n<p><strong>Ali ta nesporazum do neke mere ne ka\u017ee evropske krize? \u010ce bi Oswald Spengler \u017eivel zdaj, kaj bi napisal o Evropi, ki je bila na liniji soo\u010denja z Rusijo, in si je v resnici ne \u017eeli?<\/strong><\/p>\n<p>&#8220;Faustianski duh&#8221;, o katerem pi\u0161e Spengler, je bil zgodovinsko zna\u010dilen za Zahod. To ime je verjetno najbolj znano, ko gre za Spenglerja. Huntington, Toynbee pred njim in Spengler sta zelo podobna paradigma v dojemanji zgodovine, mimogrede, druga\u010dna od jasperske. Tukaj je veliko zanimivih stvari. Na splo\u0161no lahko navesti dolo\u010deno krizo politikov, ki so pripravljeni na nek pogumen, radikalen korak. To je konjunktura, dolo\u010dena razdrobljenost sodobne politike na Zahodu.<\/p>\n<p><strong>Je\u010dmen.<\/strong><\/p>\n<p>Tukaj je za primerjavo Draghi, Scholz, Macron \u2013 z Adenauer, Charles de Gaulle ali Churchill. Vendar se pojavljajo kot blede sence. \u010ceprav je v Evropi Boris Johnson, ki tukaj resni\u010dno ka\u017ee na najve\u010dje pobude. Kljub dejstvu, da je bil leta 2016 po Brexitu na\u0161 odnos do Johnsona precej negativen. Iz te rute pa se izvle\u010de, vsaj \u010dlovek je, ki s svojo svetlo dosledno dr\u017eo seveda navdu\u0161i spo\u0161tovanje. In to je, brez pretiravanja, na\u0161 najve\u010dji simpatizer, zaveznik na Zahodu. O\u010ditno je tisti, ki sili evropske voditelje, naj sprejmejo odlo\u010dneje ukrepe, da se znebijo \u010dustev o Rusiji in zamujenih pristopov.<\/p>\n<p>Zahodna celinska Evropa se te\u017eko poslovi od te zapu\u0161\u010dine. Po drugi strani pa menim, da jih bo proces, ki poteka, prignal k odlo\u010dnej\u0161i ukrepanju, ni druge poti ven. Kaj se dogaja v Nem\u010diji (malo bolje poznam nem\u0161ko stali\u0161\u010de), kako dejavno i\u0161\u010dejo alternativne na\u010dine za gospodarstvo v smislu energije, kako dejavna je civilna dru\u017eba v zvezi s tem. Ta zavest nedvomno raste. Mislim, da bo celo Scholz radikaliziran, v zvezi s tem so prisotni vsaj tak\u0161ni kazalniki.<\/p>\n<p><strong>In \u010de govorimo o Ukrajini med Zahodom in Rusijo? Verjetno bom rekel sporno stvar. Vemo za odnos Rusije do Ukrajine \u2013 &#8220;umetno dr\u017eavo&#8221;, &#8220;umetne ljudi&#8221;. Obenem je Zahod, ko je sli\u0161al Rusijo, zgradil druga\u010dno idejo: da je Ukrajina dr\u017eava, v kateri cveti korupcija, Ukrajina je dr\u017eava s \u0161tevilnimi te\u017eavami. In nekje na tem kri\u017ei\u0161\u010du je ukrajinska dru\u017eba razvila Munchausenov sindrom, da za\u010dnemo metati dale\u010d odvle\u010de bolezni nase, za\u010dnemo verjeti vanje in trpimo za njimi. V kak\u0161ni meri nas vojna osvobodi teh kompleksov? Pred dvema letoma si je bilo te\u017eko predstavljati, da bi Zelensky v parlamentih Nem\u010dije ali Italije govoril take stvari, kot pravi zdaj &#8211; s polo\u017eaja mo\u010di in ne s polo\u017eaja \u0161ibkosti, ne s polo\u017eaja \u017ertve.<\/strong><\/p>\n<p>Kar zadeva korupcijo in \u0161tevilne na\u0161e dolgotrajne slabote, nas je to \u017eal spremljalo zelo dolgo \u010dasa. Vojna bo spremenila te trenutke. Upam, da nas bo ta odgovornost do \u017ertev vojne tudi spodbudila, da se odlo\u010dneje borimo proti manifestacijam na\u0161ih dolgotrajnih bolezni.<\/p>\n<p>Kar se zelenskega zadeva, moramo priznati, da je bila resna evolucija. Spomnimo se, da je sprva nenehno govoril, da moramo iskati dialog, se sestati s Putinom, obravnavati ta vpra\u0161anja. Zato se je izkazalo, da je to nepromisno. Zdaj pa vidimo, kako nastopa v mednarodni areni. Vse to se predvaja izklju\u010dno na spletu, saj dejansko ne zapu\u0161\u010da Kijev, in jasno je, da tega ne bi smeli storiti. V bistvu se je obna\u0161al zelo spodobno, tu je te\u017eko zanikati.<\/p>\n<p>Druga stvar, \u010deprav bomo to upo\u0161tevali po dejstvu, je, da so bile priprave na vojno, milo re\u010deno, pomanjkljive. Kljub dejstvu, da so bile te stvari v tem \u010dasu poudarjena, je bilo to poudarjena, vendar smo namesto tega nenehno govorili o &#8220;odli\u010dni gradnji&#8221;, da, pravijo, ne pretiravajo, ne prestra\u0161ijo vlagateljev \u2013 vse je mirno.<\/p>\n<p><strong>Toda moje vpra\u0161anje se nana\u0161a na drugo letalo: kako zahod dojema tako agresivno-obto\u017eljivo retoriko Zelenskega? Izraelu ni bilo v\u0161e\u010d, ko je obstajala primerjava trenutne vojne s holokavstom. Ne vem, kako je bilo dojemano v Nem\u010diji. Zahod na eni strani to dojema kot, da je v redu, po drugi strani pa ima Zelensky omejitev. In ali to ne ka\u017ee na to, da ima Ukrajina zelo zanimivo vlogo v Evropi, ko imamo Dudo in to srednjo Evropo, ali &#8220;olj\u010dno cono&#8221;, ali os Francije in Nem\u010dije, da se malo gibljejo?<\/strong><\/p>\n<p>Mnogi analitiki se obrnejo na to. Zelo na kratko bi rad komentiral za\u010detek va\u0161ega vpra\u0161anja. Menim, da v Nem\u010diji niso tako bole\u010de dojemali Zelenskyjevega govora, saj je zelo realno in jasno izra\u017eal zelo zdrave stvari. Mislim, da so bili govori na\u0161ega veleposlanika Andrija Melnyka tam bole\u010de dojemani. Kot diplomat si je dovolil izra\u017eanje na robu neusmiljenega dela.<\/p>\n<p><strong>Scholz in njegova slavna primerjava z &#8220;u\u017ealjena klobasa&#8221;.<\/strong><\/p>\n<p>Toda to, kar pravite bolj globalno, je seveda. Zlasti v ozadju soo\u010denja z Litvi, ki ovira pretok blaga v kaliningradsko regijo. Menim, da je z zgodovinskega vidika zelo jasno \u2013 Rzeczpospolita, litvansko kne\u017eevstvo. Nekje se vra\u010damo v enotno vzhodnoevropsko civilizacijo, sedanjo enotnost Poljske, Litve, Latvije, v nekoliko manj\u0161i meri Estonijo. Obenem pa so vezi z Zdru\u017eenim kraljestvom vse bli\u017eje. Mislim, da je vse videti precej obetavno. Mnogi govorijo o tako zelo posebnem zdru\u017eenju, ki je lahko pomemben dejavnik v politi\u010dnem \u017eivljenju.<\/p>\n<p>Druga stvar je, da novica o statusu Ukrajine kot kandidatke za Evropsko unijo ne shuj\u0161a. Kakorkoli, EU ostaja za nas zelo za\u017eelen cilj, vendar je vzporedno mogo\u010de obravnavati regionalne projekte, ki so lahko resni\u010dno u\u010dinkoviti, uspe\u0161ni, in ta enotnost je zelo dobro sestavljena.<\/p>\n<p><strong>Poleg tega ima zgodovinsko podlago \u2013 ne le resni\u010dno, ampak tudi ideolo\u0161ko. To je Intermarium. Na koncu ne morem prezreti tem in kaj \u010dlovekoljubje, filozofija tehta v \u010dasu vojne. In potem takoj radikaliziram vpra\u0161anje: Pred nekaj leti je Fukuyama govoril o \u00bbkoncu zgodovine\u00ab. Izkazalo se je, da se je motil. Pred kratkim sem naletel na trditev, da zgodovina verjetno ne bo pre\u017eivela 21. stoletja. Bo filozofija pre\u017eivela XXI stoletje?<\/strong><\/p>\n<p>Drznem si oblikovati radikalnej\u0161o tezo: ali bo \u010dlove\u0161tvo pre\u017eivelo XXI stoletje? Morda poznate delo Martina Reesa, angle\u0161kega astrofizi\u010darja, astronoma njenega veli\u010danstva. Knjigo Na\u0161e zadnje stoletje je napisal leta 2003, na koncu pa postavil vpra\u0161aj in potem so se uredniki odlo\u010dili, da jo poberejo. V Ameriki je bila knjiga na splo\u0161no ponovno poimenovana \u2013 &#8220;Na\u0161a zadnja ura&#8221;. V tem delu Rhys pravi, da je veliko okoli\u0161\u010din in procesov, ki ka\u017eejo, da \u010de se trendi v razvoju \u010dlove\u0161tva, tako v ekolo\u0161kem kot demografskem, v drugih na\u010drtih, nadaljujejo, potem nas lahko katastrofa \u010daka konec XXI stoletja. To je pesimisti\u010den scenarij, vendar moramo kot analitiki upo\u0161tevati vse scenarije.<\/p>\n<p><strong>\u0160e posebej na robu vojne, skoraj tretje svetovne vojne.<\/strong><\/p>\n<p>Seveda je jedrska apokalipsa, ki je ogro\u017eena v Kremlju, na \u017ealost tudi eden od scenarijev.<\/p>\n<p>Strinjam se, da obstaja kriza humanosti in na splo\u0161no \u010dlove\u0161ka kriza. In ne samo, ko govorimo o ruski situaciji. To je dehumanizacija. Govorimo pa o polo\u017eaju \u010dloveka, ki se prilega popolnoma tehni\u010dnemu svetu, ko je vse manj \u010dlove\u0161kega in bolj tehni\u010dnega. In v tem pogledu se humanitete zmanj\u0161ajo kot shagrenova ko\u017ea. To vidimo v institucionalnih zadevah, univerzah, subvencijah in podpori izobra\u017eevanju. To so resni izzivi.<\/p>\n<p>Res moramo biti pozorni na dejstvo, da je zapu\u0161\u010dina zgodovine, zapu\u0161\u010dina na primer starodavne kulture v veliki meri pod vpra\u0161ajem. Mnogi pravijo, da se ni treba u\u010diti staro gr\u0161\u010dine, latin\u0161\u010dine, ker so to mrtvi jeziki, to je nekaj dolgo preteklost in kaj lahko pove za na\u0161o sedanjost&#8230;<\/p>\n<p>Te gro\u017enje nedvomno obstajajo in jih je treba jemati resno in razumeti, da so humanisti izjemno pomembni, in predvsem filozofija, tako da oseba razume, koliko je bitje, ki je zasnovano tako, da razume, kaj se mu dogaja.<\/p>\n<p>Martin Heidegger je neko\u010d razlo\u010dno razmi\u0161ljal. Rekel je, da lahko to izra\u010dunano, ra\u010dunalsko, razmi\u0161ljanje izmika misli, ki je pomembno. In tako se lahko spremenimo v stroj, humaniteta, zlasti filozofija, pa omogo\u010da prepre\u010devanje te nevarnosti.<\/p>\n<p><strong>Pred kratkim je prebral Petra Singerja, govori o vplivu robotike na vojne in ka\u017ee na pozitivno: ko roboti umrejo, ni treba pisati pisma njihovim materam. In na ta na\u010din se lahko vojne nadaljujejo \u2013 in \u010dlovek lahko izgubi svojo humano komponento. G. Andriy, upam, da se to ne bo zgodilo in da nam bo filozofija in zgodovina lahko pomagala razumeti, razumeti in zgraditi dolo\u010deno pot v prihodnost.<\/strong><\/p>\n<p>Ja, seveda se popolnoma strinjam s tabo. Menim, da potencial humanistike na splo\u0161no in zlasti filozofije \u0161e zdale\u010d ni iz\u010drpan. Isti Fukuyama je pisal o na\u0161i \u00bbposthumanisti\u010dni\u00ab prihodnosti, njenih prednostih in slabostih \u2013 zato je treba prisluhniti diagnozi in terapiji ameri\u0161kega analitika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj je &#8220;kolektivni Putin&#8221;? Kak\u0161ni so pomeni ruske literature? Zakaj je za Rusijo naravna samota in trpljenje? Kako &#8220;mejne situacije&#8221; po Jaspersu vplivajo na razvoj naroda? Ali je res dilema za Zahod \u2013 poraz Ukrajine ali tretja svetovna vojna? V novi \u0161tevilkah &#8220;Brez bromina&#8221; pove Andriy Dakhniy, doktor filozofije, prevajalec filozofskih del, predavatelj na univerzi [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7176,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[1231,133,138,134,130,132,129,327,131,7,26,32,325,128,76],"class_list":["post-7174","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-andriy-dakhniy","tag-khmelnytsky-novice","tag-knjizevnost","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-program-brez-broma","tag-rivne-novice","tag-ruska-agresija","tag-top-novice","tag-ukrajinsko-ruski-odnosi","tag-vitaliy-lyaska","tag-volyn-novice","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7174","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7174"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7174\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7176"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7174"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7174"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7174"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}