Diktator Vladimir Putin si prizadeva obnoviti ZSSR, k temu si prizadeva tudi ve\u010dina ruskega prebivalstva, pravi tam\u0161nja sociologija. V ruski javnosti lahko pogosto najdete statuse o tem, kako \u010dudovito je \u017eivela v Uniji, ki je bila potem vsi prijazna, kako so se imela rada vsa ljudstva, ki so naselili eno \u0161estino de\u017eele. In kar je najpomembnej\u0161e: kako se nas je takrat bal ves svet. In kaj bi lahko bil \u0161e ve\u010dji vir ponosa?<\/p>\n
Rusi so sporazumno pobrali Putinovo tezo o propadu ZSSR kot \u00bbnajve\u010dji geopoliti\u010dni katastrofi dvajsetega stoletja\u00ab. Zato je \u017eelja po obnovi Sovjetske zveze na njenih mejah od leta 1990 postala obsedenost ruske turbo-patriotske javnosti. Samo po\u010dakati je bilo treba na \u00bb\u010das ideje, ki bo pri\u0161el\u00ab in to se bo spremenilo v gonilno silo expansionisti\u010dnih vojn.<\/p>\n
In tokrat je pri\u0161el. Kremelj je pod navdu\u0161enimi kriki Rusov spro\u017eil vojno za obnovo ZSSR. “Na\u0161a dr\u017eava bo spet velika in mo\u010dna. Spet bo Sovjetska zveza in nikamor ne bo \u0161el nih\u010de,” je dejal ruski obrambni minister Sergej \u0160oigu, da nih\u010de ne bi dvomil v ruske namere.<\/p>\n
Ostalgie<\/strong><\/p>\n V poznih 90-jih in zgodnjih 2000-jih je bil tak program na nem\u0161ki televiziji Ostalgie<\/em>. Ne more\u0161 takoj prevesti njegovega imena, saj je umetno oblikovana beseda iz dveh korenin Ost<\/em> (vzhod) in Nostalgie<\/em> (nostalgija). To je nostalgija za vzhodom. V posebnem primeru \u2013 za Vzhodno Nem\u010dijo, torej za Nem\u0161ko demokrati\u010dno republiko. Program se je prise\u017eem, da lu\u0161tna, sme\u0161na, nenavadna, ki je obstajala v GDR. Na primer, mali mo\u017eje na semaforju, pionirji-telmantsi, legendarni avtomobili “Trabant”, pijani ruski vojaki na ulicah itd.<\/p>\n So dr\u017eavljani GDR \u017eiveli dobro? Ja in ne \u2013 vse je zelo relativno. \u010ce bi imela neka navadna oseba iz Sovjetske zveze sre\u010do, da je obiskala GDR, \u0161e posebej v “zlatih \u010dasih” vladanja Erica Goneckerja, potem bi se ji zdelo, da je padla v raj na Zemlji. \u010cisti, brez\u017eivljenjni vlaki, o\u010di\u0161\u010dene ulice, lu\u0161tni no\u017ei. Sanje o Sovjetskem \u010dloveku so trgovina. O\u010di so se raztresle po sovjetski trgovini. In tukaj imate \u010devlje in obleke, ki jih \u017eelite, rovers na barvo izbrati, in kaj pa te stvari, in sladka. In navadne trgovine niso dovolj za vas, to je sistem trgovin Delikat<\/em>, kjer je dra\u017eja, vendar je izbira izdelkov \u0161e ve\u010dja, ali Konsum<\/em>, kjer je situacija z obla\u010dili enaka.<\/p>\n Te vzhodne Nemce so zlorabljali. No, samo \u017eivi in u\u017eivaj v \u017eivljenju. Toda iz nekega razloga so bili Sami Enderijanci nezadovoljni bodisi z Goneckerjem bodisi s svojim \u017eivljenjskim standardom na splo\u0161no. Zakaj? Ker so dobro vedeli, kaj je tam, za ograjo, za Berlinsko steno. Z sorodniki smo kontaktirali “od tam”, pregledali televizijo Nem\u010dije in na streho dali primerno anteno (kot smo neko\u010d “na Poljskem”). \u017divljenje, ki je bilo tam prikazano, sovjetski \u010dlovek na splo\u0161no, se zdi nekaj iz sjema fikcije. A oni, Nemci, so vedeli, da to ni pravljica, da so njihovi bratje, vuiki ali druga dru\u017eina \u017eiveli tam, za zidom, u\u017eivali dobro nahranjeni obstoj in so od \u010dasa do \u010dasa po\u0161iljali pakete z \u017eve\u010dilnim gumom in kavbojkami revnim sorodnikom, katerih nesre\u010da je bila, da so enkrat padli v napa\u010dno okupacijsko cono.<\/p>\n Enkrat sem se moral pogovoriti ob pivo z ruskim u\u010diteljem iz vzhodnonem\u010dnega mesta Gale. In tako mi je izlil du\u0161o, mi povedal o svojem ob\u017ealovanjem za \u017eivljenje v GDR. Izkazalo se je, da so ga lokalne oblasti v tem \u010dasu zelo spo\u0161tovale… To je za strokovnost v ru\u0161\u010dini. Odpeljali so ga na razli\u010dna sre\u010danja, sprejeme, dogodke z ruskimi gosti z ukazom “omejenega kontingenta”. Z lahkoto bi lahko re\u0161il vsako vpra\u0161anje “po blatu”.<\/p>\n Zdaj tega ni, \u010dast je izginila, blatt je izginil. Ni pomembno, da je v \u010dasu GDR u\u010ditelj \u017eivel v neprijetnem stanovanju v panelni hi\u0161i brez balkonov. Jahal sem staro “skado”. In v prvih 10 letih po poenoteju mu je uspelo spremeniti \u010detrti chic “audi”. V okviru vladnega programa obnove je bila njegova hi\u0161a izolirana, opremljena s pametnim sistemom, zaklju\u010deni so bili balkoni itd. Ampak ni ve\u010d spo\u0161tovanja. Zdaj je tako navaden nemec upokojenec kot njegov netalendiran sosed.<\/p>\n \u010ceprav na splo\u0161no taka Ostalgie \u2013 <\/em>pojav je zdaj v Nem\u010diji precej redek. In sam TV program je \u017ee dolgo zaprt, utrujen. Medtem pa je v nekdanjem ZSSR ta nostalgija precej mo\u010dnej\u0161a.<\/p>\n Hjav za Unijo<\/strong><\/p>\n Si je lahko kdo predstavljal na zavoju leta 1980?\u2013<\/em>V 90- tih, ko je sovjetska dru\u017eba navdu\u0161eno zgradila krsto za ZSSR, se bo nostalgija za pokojniko kmalu raz\u0161irila v nasilni barvi. Potem bi tak prerok pljunil v obraz. Konec koncev je bila za skoraj 99% prebivalcev \u00bbdr\u017eave Sovjetov\u00ab teza nesporna: ZSSR je zlo, nikjer huje, obdobje.<\/p>\n Vendar je po razpadu Unije nastrHitro se je spremenila. Izguba navadnega \u017eivljenjskega sloga, nestabilnost, inflacija. Milijoni ljudi so bili nepripravljeni za samostojno navigacijo brez \u00bbpariah \u2013 na\u0161ega voditelja\u00ab. V poznih 90- jih je \u0161tevilo Ukrajincev, ki so ob\u017ealovali propad Unije, nihalo med 40 % in 50 %. V Rusiji je raven prisoentov omejevanja sovjetskega imperija nato presegala 50 % in stano rasla. V Belorusiji je \u0161e hitreje zrasel.<\/p>\n Na sre\u010do je ve\u010dina Ukrajincev okrevala od te bolezni. Med Rusi je, nasprotno, pridobila kriti\u010dne oblike.<\/p>\n Za starej\u0161e so njihova najsre\u010dnej\u0161a leta padla v sovjetske \u010dase. Brezskrbno otro\u0161tvo, vesele najstnike, \u0161tudentska leta, polna energije, ljubezni in brezkompromisnosti. Delajte brez strahu, da ga ne izgubite.<\/p>\n To je razumljivo. Toda od kod ta \u017eelja po obnovi Unije v sodobni ruski mladini?<\/p>\n Mladina v ZSSR<\/strong><\/p>\n Mladi, ki za Unijo lahko vedo le iz zgodb svojih dedkov, iz okra\u0161enih sovjetskih filmov ali iz sodobnih ruskih TV oddaj, katerih avtorji so se odlo\u010dili, da za vsako ceno umijo zamagljivo slavno preteklost, na internetnih forumih priznajo svojo ljubezen do “sovjetskega raja” in snorijo vsem kritikom sovjetskega na\u010dina \u017eivljenja.<\/p>\n Ko berem njihove komentarje, vedno ob\u017ealujem, da \u0161e vedno niso izumili \u010dasovnega stroja, da bi se ti mladi ljubitelji vseh sovjetskih stvari vrgli nazaj 40 let, naj u\u017eivajo. Naj stojijo v dolgih \u010dakalnih poteh za vse, kar se je dalo kupiti (in ni bilo mogo\u010de toliko). Naj za\u010dutijo primanjkljaj za karkoli. Tako je bilo, da je izpuhteno na\u010drtovano gospodarstvo, da lahko najbolj nepri\u010dakovan izdelek nenadoma izgine iz trgovin: milo, maslo, nogavice, toaletni papir, brisa\u010de… V slavo njegovega veli\u010danstva o\u017eje so bile ustvarjene \u0161tevilne anekdote in sme\u0161ne rime, zlasti da “jajca vidimo le v kopeli \u2013 Sre\u010dno novo leto za vas, prebivalci Lviv!”.<\/p>\n Naj se mladi ljubitelji ZSSR dru\u017eijo v dr\u017eavi, kjer je banana nekaj fantasti\u010dno nedostopnega, kjer je prepovedano rock, kjer je za pot tudi v dr\u017eavo socialisti\u010dnega tabora potrebno zbrati toliko razli\u010dnih certifikatov in zna\u010dilnosti, da bo \u017eelja po potovanju samodejno izginila. Kadar se vsaka kritika dr\u017eave \u0161teje za kaznivo dejanje in \u010dlovekove pravice veljajo za absolutno fikcijo.<\/p>\n Kje so \u010dakalne \u010dakalne vohune… \u0160e enkrat, tiste zaobljubljene \u010dakalne \u010dakalne vohune v glavo, kaj lahko storite \u2013 ta simbol epohe je preve\u010d vtisnjena v spomin na vsako osebo, rojeno v ZSSR. Tukaj je en citat o sovjetski \u010dakalni redu:<\/p>\n “Ljudje so se za vedno prepirli v vrsticah. Mesto zakli\u010de kmetom: “Paraziti, po\u017ereli prisege, ne morete v trgovino zaradi vas! Ropa\u0161 s torbami.”<\/p>\n Kmetje se ne zadol\u017eijo: “Inverterji zaobljubijo! Mogo\u010de ste vi tisti, ki gojite ta kruh in meso? Hranimo te in neko\u010d bi vsaj vohali mesni duh!”<\/p>\n Oba posku\u0161ata iz \u010dakalne doje. Razmi\u0161ljajo: “Premestili bi vas k nam! Nau\u010dili bi se o \u017eivljenju sre\u010dnem!”<\/p>\n Ka\u010dji pastirji vpijejo mladim, ki se hkrati trudijo za klobaso, maslo in blagajniko: \u00bbNo, ti, oku\u017een, vsi so zviti, povsod vnaprej se ti mudi! In stojimo tukaj vsaj do no\u010di!”<\/p>\n In odgovorijo jim s peno blizu ust svojih: Kargi prise\u017ee! Upokojenci, va\u0161a mama! Kaj po\u010dnete \u010dez dan, medtem ko smo v slu\u017ebi, ne hodite po nakupih? Kaj vas zve\u010der vle\u010de necisna sila, ko moramo nekaj vzeti?”<\/p>\n Starec, sivolas od starosti, se je spotaknil v \u010dakalno mejo kot izgubljeni ku\u017ea, \u2013 prevzel je svoje mesto in od\u0161el sedeti na \u0161katlo, zato je pozabil, koga je vzel, zdaj pa posku\u0161a najti svoj sklep v spolzkem iz znoja, vro\u010dine dihajo\u010de ka\u010de. Ka\u010da pa mol\u010di. On je tihi kamen, v tej steni ni mogo\u010de najti razpoke, in joka, ob \u017ee izgubljenem upanju: “H\u010derke, draga, stal sem tukaj, tukaj je \u017eenska v zeleni, za mano je \u0161e vedno bila deklica s fantom. Kje so?”<\/p>\n “Ni ti bilo treba oditi! Da bi vsi lahko pri\u0161li v freebie \u2013 tukaj smo ga zasedli!”<\/p>\n Ljudje so se za vedno prepirli v \u010dakalnih poteh. Ne, niso ni\u010d huj\u0161i od drugih \u2013 Ameri\u010danov, Nemcev ali Francozov. Vendar so revni. Zgodba na\u0161ega \u017eivljenja je drama nenamostivega rev\u0161\u010dine…”<\/p>\n Misli\u0161, da gre za la\u010dna 30. leta ali te\u017eka po vojni? V nobenem redu ne opisuje \u017eivljenja blagoslovljene Bre\u017enjev 70-te, o kateri nam sku\u0161ajo najbolj raznoliki pristana\u010di ZSSR povedati, kako o letih blaginje. Ve\u0161, kdo je avtor teh vrstic? Mogo\u010de sarkasti\u010den \u017evi\u017ega\u010d sovjetske realnosti, Vasiliy Aksyonov? Morda se ne upo\u0161teva ironi\u010dni antisovjetski Sergej Dovlatov ali neko\u010d agresivni anarhist Edichka Limonov (v kaj se je v zadnjih letih svojega \u017eivljenja v tem primeru spremenil)? Ne, ne in spet ne. To je citat iz romana “Zanka in kamen na zeleni travi” znanih ruskih detektivov, ki ga spo\u0161tuje sovjetska dru\u017eba in ceni stranka in vlada bratov Arkady in Georgy Weiner. Pozna\u0161 te avtorje? Seveda, ki niso bili v njihovem “Sejni kraj”. \u0160e nisi sli\u0161al za ta roman? In Ni\u010d \u010dudnega. Napisana je bila leta 1977, vendar ne zaradi javnega ogleda, ampak, tako pravi, “na mizi”. V blagoslovu 70-jih let, bi lahko tak\u0161no pi\u0161\u010dan\u010dje obsodili na “najvi\u0161jo stopnjo socialne za\u0161\u010dite” ali na psiho.<\/p>\n Takoj po razpadu Unije je bil roman objavljen. Mo\u010dno vam svetujem, da jo preberete vsakomur, ki \u017eeli ustvariti pravo sliko \u010dasov zase. Socialni rez je predstavljen preprosto fantasti\u010dno tako v umetni\u0161ki kot kognitivni razse\u017enosti.<\/p>\n ***<\/p>\n Decembra letos bo Moskva praznovala stoletnico ustanovitve ZSSR. Zato lahko domnevamo, da je Putin do konca leta na\u010drtoval popolno okupacijo in prilo\u017eitev Ukrajine. Da bi tako rekel, dal teritorialne dobi\u010dke na prazni\u010dno mizo. Nadalje bi se morale seveda nadaljevati \u0161iritvene vojne za popolno obnovo ZSSR. Ampak, kot pravijo, je \u0161lo nekaj narobe. Ukrajinske oboro\u017eene sile so ves \u010das praznika pokvarile redne vojake Kremlja. In namesto, da bi ponovno na dnevnem redu ponovno na dnevnem redu, propad Rusije postal bolj resni\u010den.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Diktator Vladimir Putin si prizadeva obnoviti ZSSR, k temu si prizadeva tudi ve\u010dina ruskega prebivalstva, pravi tam\u0161nja sociologija. V ruski javnosti lahko pogosto najdete statuse o tem, kako \u010dudovito je \u017eivela v Uniji, ki je bila potem vsi prijazna, kako so se imela rada vsa ljudstva, ki so naselili eno \u0161estino de\u017eele. In kar je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7108,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[512,23,3,66,31,26,212],"class_list":["post-7107","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-propad-zssr","tag-rusija","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-sankcije-proti-rusiji","tag-top-novice","tag-zssr"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7107","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7107"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7107\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7108"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7107"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7107"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7107"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}