Na predve\u010der obse\u017ene ruske invazije so mnogi dovolili mo\u017enost novega napada na Ukrajino. Nekateri so verjeli vanje in spakiral “alarmantni kov\u010dek”, drugi pa so bili skepti\u010dni. Kako je bilo s tabo? Konec koncev, napad na Kijev \u2013 potem je zvenelo zelo nerealno.<\/strong><\/p>\n Delal sem v sredi\u0161\u010du Kyiva, imeli smo veliko diplomatskih misij v bli\u017eini nas. In njihovi zaposleni so bili pogosto na\u0161e stranke. Ob\u010dasno je nekdo pri\u0161el in delil: “Rekli so nam, naj odidemo.” In mi smo kot, “Kak\u0161na vojna, kak\u0161na vojna, ki si jo izna\u0161a\u0161.”<\/p>\n Pomo\u010d.<\/strong> Med januarjem \u2013 februarjem 2022 so \u0161tevilne dr\u017eave po svetu pozvale svoje dr\u017eavljane, naj ne hodijo v Ukrajino. Namesto tega so tistim, ki so bili \u017ee tu, svetovali, naj \u010dim prej odidejo.<\/em><\/p>\n Ja, v slu\u017ebi je bilo nekaj dialogov o dejstvu, da bi lahko bila polna vojna. Toda vsi smo bili prepri\u010dani, da je to nemogo\u010de. Nih\u010de ni verjel. Ni bilo “mote\u010dih kov\u010dke”, nih\u010de ni razmi\u0161ljal, kaj storiti ali kam iti.<\/p>\n Kako se je za vas za\u010del dan 24. februarja? Si se zbudil zaradi eksplozij ali telefonskih klicev?<\/strong><\/p>\n Ob petih me je klical prijatelj, ki mi je povedal, da bombardirajo Boryspil. Takrat smo \u017eiveli razmeroma blizu njega. Zataknil sem uho pod odejo in ji rekel: “Ne razstreli ga, pojdi v posteljo.” Potem je bil klic prijatelja, katerega mo\u017e je bil vojak. Rekla je, da se je za\u010delo. Jaz pa: “V redu, za vsak slu\u010daj grem po ajdo.” Sploh nisem vedela, kaj se je zgodilo. Preklopil na na\u010din samoodr\u017eevanja. V na\u010dinu “Pojdi tja, jej tukaj, pazi tukaj”. Pre\u017eiveli smo v teh 5 minutah \u2013 to je \u017ee kul. Torej bomo storili enako, ker deluje.<\/p>\n Potem je klical drug prijatelj, s kom sva \u0161la po ajdo. Sprva smo se odlo\u010dili, da dvignemo denar. Bilo je \u017ee 6.00, v \u010dakalnih poteh do atmov \u2013 ljudi do 100. Zato sva se raz\u0161la: ena je sledila ajdi, druga v \u010dakalni redu. Denarja ni bilo, vendar smo se vsaj odlo\u010dili, da nekaj umaknemo. Mogo\u010de kreditne kartice \u0161e niso blokirane. Po tem so se vrnili domov. Tako se je zgodilo, da je ta prijatelj, dobesedno na predve\u010der vojne, najel stanovanje v visoki stavbi zraven moje. Jaz sem imela 5. nadstropje, ona pa 13. \u010cudovita panoramska okna, vendar ne med vojno. In mi smo kot, “No, jasno, da bomo zbrali va\u0161e stvari, se boste premaknili.”<\/p>\n In to je vse, “sedeli” smo na tej ajdi in na teh mislih \u0161e 5 dni. Bil sem v stanju najve\u010dje neumnosti. \u017de zdaj je bilo jasno, da ne bo dela in denarja, o tem smo takoj pisali. Peti dan smo spoznali, da imamo 2.000 grivnij – zame, h\u010derko, prijatelja, puga in dva hr\u010dka. No, podjetje je seveda dobro, a obstajal je sum, da s tem denarjem ne bomo pre\u017eiveli (nasmehi \u2013 Kanal 24).<\/p>\n Nekaj sem moral narediti. Prijateljica je imela znanca v Ivano-Frankivsku, ponudila se je tja. In se oklepam kuhinjskega pohi\u0161tva in re\u010dem: “Z vsem telesom \u010dutim, da mi ni treba iti.” \u0160e en dan sva se prepirala. Ko je pri\u0161lo do mene neka ozave\u0161\u010denost o razmerah, smo \u017ee za\u010deli zbirati stvari. Potem bova premislila, kaj naj naredimo. In pravkar sem si predstavljal: imam majhnega otroka, puga, dva kov\u010dka. Kam bi \u0161el jaz? Ampak nikjer. Skupaj s prijateljem je bilo mogo\u010de nekako krmariti.<\/p>\n In koliko je star otrok? Kako se je odzvala na to, kar se je dogajalo?<\/strong><\/p>\n \u010ce sem mirna, je tudi ona. Zato sem posku\u0161ala ne panike in pojasniti, kaj se dogaja. Glede na to, kako drugi otroci reagirajo, je moj na splo\u0161no vse dojemal zelo mirno. V Kijevu smo \u017eiveli na obmo\u010dju, kjer sirena ni bila ravno zvo\u010dna. Ob 20.00 smo ugasnila lu\u010di in od\u0161la spat – v tem, kot sem rekel, na\u010dinu samoodr\u017eanja. Bili so samo malo prestra\u0161eni, a brez pretirane panike. Ko smo morali zapustiti prestolnico, smo se dr\u017eali tudi pod nadzorom. Ker so vedeli, da je otrok z nami, da je vse absorbiral kot gobo.<\/p>\n “Mo\u0161ki so se poslovili. z dru\u017einami, in ves ko\u010dija je jokala.”<\/strong><\/p>\n Kako in kdaj zapustiti Kyiv? V prvih dneh vojne so bile ogromne \u010dakalne vrstice in ni vsem uspelo prvi\u010d zapustiti prestolnice.<\/p>\n Bilo je zelo zabavno. Prispeli smo na centralno postajo v Kyivu. Za\u010del se je zra\u010dni alarm. Takrat sem prvi\u010d sli\u0161ala sireno tako blizu. Zdaj pa re\u010dem prijatelju: “To je znak, da ti ni treba iti.” Potem smo videli, da je bil vlak za Ivano-Frankivsk, \u010deprav jim menda ni bilo treba niti oditi od tam. To je bil \u010dude\u017e. Pri\u0161li smo na stezo, \u017ee vsi avtomobili so bili zaprti, razen zadnjih dveh. \u010ce ne bi imela otroka z nami, ne bi \u0161la tja.<\/p>\n Tega, kar smo videli na postaji, ni mogo\u010de preneti z besedami. Matere z dojen\u010dki so vstopile v vlake in mo\u0161ki so se od njih poslovili. In ko se bosta spet videla \u2013 nih\u010de ne ve. In ves avto joka z njimi.<\/p>\n Bilo je veliko otrok, preden so se na\u0161e o\u010di raz\u0161le. Bilo je zelo stra\u0161ljivo. Potem sva sedla na vlak, v vestibule. In to je to, razume\u0161, da je to \u017ee tvoje mesto, nikamor ne more\u0161 iti. Ko smo stali in \u010dakali na odhod, se je eden od vagonov odklopil od nas, ker se je tam zgoraj nekaj zme\u0161alo. In morali smo spraviti ljudi od tam. Tako jokajo\u010di vrtnica.<\/p>\n
\n![\"Bulo](\"https:\/\/razvedka.info\/si\/media\/2022\/10\/Bilo-je-strasljivo-ustaviti-se-nekje-na-terenu.jpg\" "\\"\\"Bilo")