V petek, 30. septembra, je bil v vasi Prylbychi v okro\u017eju Yavoriv razdvojen sovjetski spomenik, ki je bil name\u0161\u010den na mestu uni\u010denega dru\u017einskega posestva Sheptytsky, kjer so Rusi leta 1939 ustrelili del te dru\u017eine. Spomenik je stal desetletja, lokalna skupnost pa si ga je drznil poru\u010diti \u0161ele, ko je Rusija za\u010dela novo vojno proti Ukrajini.<\/p>\n
Povedali so nam zgodbo o tem kraju.<\/p>\n
“Ni bilo nobene prevojne to\u010dke”.<\/strong><\/span><\/p>\n Kak\u0161en spomenik je to na trgu v bli\u017eini hi\u0161e kulture v vasi Prylbychi \u2013 nih\u010de ne ve zagotovo. To je skulptura sovjetske \u017eenske po tipu Domovine, ki je bila pobarvana \u017ee v modrih in rumenih odtenkih, poleg tega pa je miza z imeni vojakov “Velike domoljubne vojne”.<\/p>\n “Med imeni doma\u010dinov, ki so se borili proti nacizmu, na simbolnih plo\u0161\u010dah so imena \u010cekistov, ki so mu\u010dili na\u0161e ljudstvo. 24. februarja so to spet pri\u0161li njihovi otroci in vnuki \u2013 v Bucha, Izyum, Mariupol in Borodyanka. Medtem ko se na\u0161a vojska bori proti zavojevcem, moramo o\u010distiti zadaj sovra\u017enika, ki le\u017ei v simboliki, in skozi to – v zaznavanje na\u0161ega prostora, v na\u0161ih spominih na vasi in mesta. Mislim, da nih\u010de nima \u017eelje, da bi \u0161e naprej nosil ro\u017ee v ruski “alyosham in vankam”, s katerim so sovjetski zavojevalci zaznamovali svoj prostor v na\u0161ih mestih in vaseh,” je pojasnil Nazar Medinsky, predstavnik pobude “Lokalna dekommunizacija<\/a>“, ki je spro\u017eil ru\u0161enje spomenika.<\/p>\n <\/em><\/p>\n Spomenik v Prylbychiju nima za\u0161\u010ditnega statusa, vpra\u0161anje njegovega raz\u010dlenjevanja spada v pristojnosti lokalne samouprave. Zakaj je ta spomenik ve\u010d desetletij stal na mestu brutalnega umora, od tega 31 \u017ee v samostojni Ukrajini, nih\u010de ne more odgovoriti. Volodymyr Matseliukh, vodja Novoyavorivske AH, ki se upravi\u010duje, pojasnjuje, da je bila skupnost oblikovana pred kratkim: “Jaz sem vodja skupnosti \u017ee drugo leto. Na ozemlju ATC je ve\u010d tak\u0161nih spomenikov. Predvsem v vasi Dobrostany smo do 9. maja \u017ee zravnali. Danes tukaj in v Berdychivu \u0161e vedno ru\u0161imo. O tem smo se predhodno pogovarjali s skupnostjo, se posvetovale z duhovniki.\u00ab<\/p>\n \u0160e ena prebivalka Prylbychiva, direktorica lokalnega vrtca Nadezhda Gevalo, pravi, da pred to vojno ni bilo take prestave za odlo\u010ditev o razgraditvi. Posku\u0161ali so ga celo razkomunizirati, ga slikati z modrimi in rumenimi barvami. Ampak komunisti\u010dnega monumentalizma ni mogo\u010de zmesti z ni\u010demer.<\/p>\n \u0160e en predstavnik skupnosti, lokalni upokojenec, ki je pri\u0161el ru\u0161iti spomenik, je posku\u0161al biti nekoliko omamljiv, reko\u010d, da zdaj niti ne bomo vedeli imen, vklesanih na sovjetski mizi, vendar njegovo nenaklonjenje ni \u0161lo dlje pod sinhrono delo bagerja.<\/p>\n