{"id":638,"date":"2022-07-31T11:08:02","date_gmt":"2022-07-31T11:08:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-07-rusom-moramo-pomagati-da-ponovno-preberejo-svoje-klasike-iryna-starovoyt-v-brez-bromina\/"},"modified":"2022-07-31T11:08:02","modified_gmt":"2022-07-31T11:08:02","slug":"rusom-moramo-pomagati-da-ponovno-preberejo-svoje-klasike-iryna-starovoyt-v-brez-bromina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-07-rusom-moramo-pomagati-da-ponovno-preberejo-svoje-klasike-iryna-starovoyt-v-brez-bromina\/","title":{"rendered":"&#8220;Rusom moramo pomagati, da ponovno preberejo svoje klasike.&#8221; Iryna Starovoyt v &#8220;Brez bromina&#8221;"},"content":{"rendered":"<p>ruska kultura, njen vpliv na svet in Ukrajino. Katere ruske klasike je vredno vedeti? Kaj je merilo kulture? Koga naj ukrajinska kultura rodi po zmagi v vojni? Najve\u010dji zgodovinski mit, ki \u0161koduje Ukrajini in kako brati rusko literaturo po Bu\u010di in nasploh, od vsesplo\u0161ne invazije?<\/p>\n<p>Danes v &#8220;Brez Bromine&#8221; Iryna Starovoyt je kandidatka za filolo\u0161ke vede, izredni profesor oddelka za kulturne \u0161tudije Ukrajinske katoli\u0161ke univerze. Zgodovino in spomin raziskuje kot temeljne pojme literarnega procesa.<\/p>\n<p><em>Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u0421\u0432\u0456\u0442\u043e\u0432\u0435 \u0437\u0430\u0445\u043e\u043f\u043b\u0435\u043d\u043d\u044f \u0440\u043e\u0441\u0456\u0439\u0441\u044c\u043a\u043e\u044e \u043a\u0443\u043b\u044c\u0442\u0443\u0440\u043e\u044e. \u0429\u043e \u0446\u0435 \u2014 \u0433\u0440\u043e\u0448\u0456 \u0456\u043c\u043f\u0435\u0440\u0456\u0457 \u0447\u0438 \u0441\u043b\u0456\u043f\u043e\u0442\u0430 \u0441\u0432\u0456\u0442\u0443? \u0406\u0440\u0438\u043d\u0430 \u0421\u0442\u0430\u0440\u043e\u0432\u043e\u0439\u0442\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/G8elxSr0fHU?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><strong>Ga. Irina, dober dan! Hvala, da ste bili z nami. Danes bomo govorili o kulturi &#8211; kulturi kot oro\u017eju, pa tudi o vojni kultur, vklju\u010dno z literaturo. Ali lahko primerjamo kordocentri\u010dnost ukrajinske literature z rusko literaturo sinhrono v \u010dasu? Ker je videti v ruski literaturi od \u010dasa Dostojevskega, je glavna os trpela. Trpljenje kot posebna pot ruskega ljudstva.<\/strong><\/p>\n<p>Ve\u0161, konec koncev sem bil odganjan v sovjetski \u0161oli in bral veliko ruskih klasik. Ko pa zdaj pomislim, da sem to klasiko prebral kot najstnik, bi zdaj \u017eelel, preden odgovorim na take stvari, veliko za ponovno branje. Ali res tako dojemajo Dostojevskega, Tolstoja, \u010cehova? Po drugi strani pa mislim, da imam samo eno \u017eivljenje, imam poklic v rokah in vem, kaj to\u010dno v tem poklicu zdaj \u017eelim narediti. Naj prostih ur svojega \u017eivljenja, ki jih \u017ee vedno manj postaja, posvetim ponovno branju ruskih klasik? Zdi se mi, da je to neumnost.<\/p>\n<p>Poleg tega se mi zdi absurdno, da je treba ruske klasike u\u010diti v programu ukrajinske \u0161ole, samo zato, da ukrajinci vedo, kaj so ti Rusi v resnici. Ali ni dovolj za enega od nas, ali enega oddelka in\u0161tituta ali enega oddelka, da naredi tako celovito \u0161tudijo? Ker je o\u010ditno, da je treba literaturo v vsakem desetletju, v vsakem stoletju, ponovno razlagati. Zdaj do\u017eivljamo tako intenzivno izku\u0161njo nasilja, trpimo zaradi Rusije, da nismo nevtralna stranka \u2013 v moji generaciji in generaciji mojih otrok ne moremo biti nevtralna stran. Zato bo na\u0161 odnos do vsega, kar je rusko, bole\u010d, ranjen in bomo imeli veliko vrednotnih sodb. In prav tako.<\/p>\n<p>\u0160e ena stvar, ki so jo posku\u0161ali sami Rusi, kako so izvedli svoj canon, je pogojena. In to se je v sovjetski \u0161oli zelo napa\u010dno zaklju\u010dilo in podedovalo v postsovjetski \u2013 na\u0161em odnosu do literature nasploh, do literature, ki smo jo imenovali svet, ali v nekaterih programih \u2013 tujih. Osebno mi ni bilo v\u0161e\u010d, da ne preu\u010dujemo vsega, kar je v tujini v Ukrajini. In \u010de je to le tisto, kar je neposredno izven na\u0161ih meja, potem ne vidimo niti Ju\u017ene Amerike, niti Severne, ne Avstralije, niti Afrike, niti Azije. Samo tisto, kar nas obdaja.<\/p>\n<p>Zato je dobro govoriti o literaturi \u2013 kot svetovni literaturi, o knjigah, ki so napisane na desettiso\u010de kilometrov od nas in na razdalji ve\u010d desetletij kronolo\u0161ko, a se nas dotikajo, nam povejo nekaj, kar ne moremo samo preizkusiti nase, ampak zaradi tega, kar lahko re\u010demo, da smo vsi ljudje, da vas razumem na drugi celini,  V drugih okoli\u0161\u010dinah, da se lahko stisnem s tvojo roko, te objamem, simboli\u010dno je, da te razumem. In tako razvija so\u010dutje, empatijo.<\/p>\n<p>V\u010dasih sem \u0161tudentom govorila: berem knjige, zdi se, da \u017eivimo vzporedno \u017eivljenje. In v tem pogledu je dobro, da se ukorenini v dobri literaturi visoke kakovosti, naredi osebo bolj \u010dlove\u0161ko, bolj \u010dlove\u0161ko, kar je najpomembnej\u0161e. Zakaj bi bral te knjige? Tudi Hitler in Stalin sta prebrala, a kak\u0161ne zaklju\u010dke sta naredila in kako sta uporabila svojo erudicijo, svoje znanje? In zato je zelo pomembno, da se literatura stopi, obdela \u010dlove\u0161ke izku\u0161nje, a nas naredi manj gole, manj nemo\u010dne, ko pridejo k nam ekstremne izku\u0161nje.<\/p>\n<p>Mnogi na\u0161i sorodniki bi nas lahko pripravili na to, kar se dogaja na ognjeni liniji in kaj se dogaja v zasedenih mestih, mestih in vaseh Ukrajine. Ampak razmi\u0161ljam o moji okolici, smo se v za\u010detku 90. let \u017eeleli globoko zavle\u010di v te zgodbe? Ali nismo mislili, da je okupacija Muravyova \u017ee 1919-1920 in da ne bo ve\u010d? Da se je zgodilo, ampak ne bo odpadlo. To vemo in si zapomnimo, toda Rusija se je spremenila in mi smo se spremenili. In zdaj vidimo Bucha in Borodyanko&#8230; Vojne tehnologije so postale \u0161e bolj brutalne in omogo\u010dajo, da ru\u0161evine postanejo \u0161e u\u010dinkovitej\u0161e, tudi iz \u010dlove\u0161kega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Toda ob\u010dudovati, agresivnost, ta ob\u010dutek dopustnosti \u2013 zdi se, davendar ostaja. In ni \u010dudno, da govorijo, da Rusija vojno brez pravil. Ker so Rusija kot Sovjetska zveza in nato Rusija kot Ruska federacija \u2013 saj je \u00bbdedinja Sovjetske zveze\u00ab samooglasna \u2013 ratificirali tudi \u017denevsko konvencijo, ratificirali so Deklaracijo o \u010dlovekovih pravicah, ratificirali so Helsin\u0161ki sporazum. To pomeni, da obstaja veliko mednarodnih dokumentov, v skladu s katerimi lahko erudite in izobra\u017eena oseba predvidi, kako se bo obna\u0161ala nasprotna stran \u2013 sovra\u017enik. Toda Rusija se na\u0161a povsem druga\u010de.<\/p>\n<p>In tako imam vpra\u0161anje: ali so Rusi sami prebrali tiste svoje klasi\u010dne knjige? So dobro razmi\u0161ljali o tem? Ali so upo\u0161tevali resno razpravo decembristov iz sredine devetnajstega stoletja o tem, kak\u0161na naj bi bila Rusija? Ne to, kar je, ampak kako bi se moralo razviti in da je evropa za to magnet. Peter I. je sanjal o Rusiji kot evropski sili. Toda s kak\u0161nimi sredstvi in kako so naredili to njihovo evropeizacijo \u2013 in kako hitro in brutalno je bila zamaknjena! Kako so se zarinili v psihiatri\u010dne klinike, jih izgnali, ali na razli\u010dne na\u010dine razglasili ljudi za napa\u010dne! Tisti, ki so bili politi\u010dni in kulturni nasprotniki izolizma Rusije in &#8220;posebne poti Rusije&#8221;. Kot vemo, je v Hitlerjevi Nem\u010diji ideja o &#8220;posebnem na\u010dinu&#8221; pripeljala do zelo groznih stvari. In zdaj so pod Putinom spet imeli idejo o tej &#8220;posebni poti&#8221;.<\/p>\n<p><strong>Opazili ste zelo pomembno stvar, okoli katere lahko zlomi\u0161 kopja. Obstajajo ruski nehumani, ki so storili zlo\u010dine v Bu\u010di, Borodyanki in se zagre\u0161ili na zasedenih ozemljih. In malo verjetno je, da vsi ti nehumani berejo Dostojevskega, Pu\u0161kina, morda so brali, niso prebrali ni\u010desa globljega. In potem je vpra\u0161anje: zakaj ukiniti rusko kulturo, \u010de ruska kultura ni nelo\u010dljiva v teh vojakih, \u010de je ne vedo? V najbolj\u0161em najbolj\u0161em, poslu\u0161ajo Morgensterna in razne nesre\u010de.<\/strong><\/p>\n<p>Na\u0161 \u010dudoviti diplomat, avstralski veleposlanik Alexander Shcherba, je sredi marca napisal \u010dlanek pod naslovom &#8220;Ruska kultura je umrla na kri\u017ei\u0161\u010du Pu\u0161kina in Lermontova v Bu\u010di.&#8221; \u010ce bomo analizirali topografijo ukrajinskih mest kijevskega konglomerata, bomo videli, da je bila tudi v primerjavi z ukrajinskimi imeni v njihovem lokalnem imenu, vsako sekundo ali vsako tretjo ulico, trg, spomenik, \u0161ola povezana z nekaj ruskimi kulturnimi osebnostmi. In ni jim pomagalo.<\/p>\n<p>In v tem vidim postkolonialni vidik: po letu 1991 ni bilo globoke samoobnovljenosti \u2013 v koli meri je kultura, ki nas je zatirala, \u017eelela posnemati, opona\u0161ala kulturo, ki nas posu\u0161ja, nas naredi v celoti sebe, in to je ena velika kultura, morda iz nekaj na svetu, ki je ne samo treba vedeti, ampak kar je merilo vsega drugega&#8230; Kot da ne moremo neposredno govoriti s svetom \u2013 z Indijo, s Kanado, z Argentino, vsekakor pa potrebujemo posrednika v obliki \u00bbvelike ruske kulture\u00ab. Rad bi vas vpra\u0161al: ste \u017ee pred 2022 pogosto sli\u0161ali, da Ukrajinci govorijo o sebi \u2013 smo velika ukrajinska kultura, smo velik ukrajinski narod?!<\/p>\n<p><strong>Nisem \u0161e sli\u0161ala.<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da je to super. In no\u010dem, da bi nas ta vojna nau\u010dila manije o velikini. Ker mora vsak imeti svoj dele\u017e. Norve\u0161ka ne pravi, da je velika Norve\u0161ka. In menim, da Zdru\u017eeno kraljestvo, ki v na\u0161em jeziku ostaja Zdru\u017eeno kraljestvo, govori o sebi Zdru\u017eeno kraljestvo \u2013 Zdru\u017eeno kraljestvo. In morda bo posledica te vojne, da se bomo v ukrajinskem jeziku nau\u010dili njihovega samoimenca, novej\u0161i in \u017ee revidirani. Sami sebi ne re\u010dejo ve\u010d, da so imperij, in da so imperij, v katerem sonce ne zaide, saj je 24 \u010dasovnih pasov pod njihovim nadzorom in ko no\u010d pade na enem delu, sonce vzide nekje v drugem delu. Torej, pravijo, britanska kraljica ali kralj vlada nad celotnim svetom, kjer sonce nikoli ne zaide&#8230; Vse te zablode o veliki, grandiozne mania nikoli niso pripeljale do ni\u010d dobrega ne v kulturi niti v politiki.<\/p>\n<p><strong>In kaj je na\u010deloma lahko merilo kulture? Ker ste govorili o veliki ukrajinski kulturi, da nismo uporabili tak\u0161ne definicije. In Aleksej Arestovi\u010d je nedavno govoril na zelo zanimiv na\u010din \u2013 da moramo vzeti &#8220;dobro rusko kulturo&#8221; nase. Ker mi, pravijo, ne moremo biti velika sila z majhno kulturo. Majhna \u2013 v ukrajin\u0161\u010dini. Kako lahko merimo kulturo? Je to \u2013 \u0161tevilke, koli\u010dine knjig?<\/strong><\/p>\n<p>To je dolga razprava. Ni se za\u010delo zdaj in se ne bo kon\u010dalo zdaj. Vendar bi nas rad poslal v zanesljive vire kr\u0161\u010danske civilizacije, ki je Ukrajina. Recimo, da je Sveto pismo pomemben vir na\u0161e kulture in na\u0161ega pogleda na svet. V Stari zavezi, na vpra\u0161anje, kdo je Bog, kako mu je ime, Bog odgovarja: Jaz sem to, kar sem. In to je ena najbolj\u0161ih in najbolj natan\u010dnih formul identitete za \u010dloveka kot podoba in podobnost Boga. Bodite to, kar ste, poskusite biti bolj\u0161i ali bolj\u0161i, vendar ne ogla\u0161ajte, kar niste. Vemo, kako v starodavni indijski zgodbi \u017eaba, ki je \u017eelela, da se pojavi tako velik kot slon, otekla in nabrekla \u2013 in po\u010dil. In zdi se mi, da se je ruskemu cesarstvu zgodilo nekaj podobnega ve\u010dkrat, zdaj pa se dogaja.<\/p>\n<p>Ni vladarja, s katerim bi se merila kultura. Govori se o tem, katera kultura je v sedanji fazi najbolj zanimiva, najvplivnej\u0161a, najbolj energi\u010dna, najbolj dinami\u010dna, ki naredi prave preboje, kulturna odkritja. V ukrajinskih kulturnih razmerah, ve\u010dkrat v na\u0161i zgodovini, so bili primeri, ko smo bili na \u010delu svetovne kulture.<\/p>\n<p>Spomnimo se princa Rusije Vladimirja in Yaroslava Modrega. Ko je bil Kijev glavno mesto med vzhodom in zahodom, med severom in jugom. Ko je bil center za znanje jezikov, prevodov, tipografije (takrat ni bilo tipografije), ko so bile zgrajene cerkve. Cerkev v Titu ka\u017ee, da so bili glavni knezi pripravljene dati napetost, da bi zapustili svoje zaveze za prihodnost, prenesti tradicijo, dedi\u0161\u010dino. Ampak tudi kak\u0161en prostor za duha!<\/p>\n<p>Na\u0161a kultura je po mojem posebnega v tem, da smo bili mnogokrat v zgodovini materialno uni\u010deni. Toda na \u010duden na\u010din (in to je treba raziskati in o tem je treba povedati) so nekatere take duhovne stvari, kot da bi na simboli\u010dni arki plavali po teh temnih \u010dasih in dali novo \u017eivljenje \u2013 in to seme je kalilo ne v generaciji ali dveh, ampak v\u010dasih stoletja kasneje.<\/p>\n<p>\u010ce mislite o evropskih kulturah kot ukrepu, bi lahko rekli tole: italijan\u0161\u010dina se je morala v nekem trenutku znova izmisliti, ker je latin\u0161\u010dina gravitirana nad tem in latin\u0161\u010dina, \u017ee mrtva, je bil jezik velike kulture. In tako so se Italijani, da bi postali popolnoma Italijani, morali nekoliko oddaljiti od zapu\u0161\u010dine Rimskega cesarstva, \u010detudi so ga potem lahko prilagodili, ironi\u010dno preoblikovati, klasi\u010dno dojemati in vklju\u010diti v novo formulo identitete.<\/p>\n<p>\u010ce pomislimo na Vikinski imperij \u2013 bil je velik, bil je tudi stra\u0161no agresiven, in \u0161e pred koncem devetnajstega stoletja. nekatera teritorialna, kulturna protislovja v tem primeru niso bila re\u0161ena. Na primer, Danska je bila imperij v zvezi z Norve\u0161ko in \u0160vedsko. Druga to\u010dka je, da je bila \u0160vedska imperij v zvezi z Norve\u0161ko. In Norve\u017eani so imeli velike te\u017eave s tem. Ker so bile kulturne prestolnice, ki naj bi bile blizu v zgodovini in celo v jeziku, ki so govorile: morda te ni? Ti si nas, samo malo rekvizit. Va\u0161 jezik je izkrivljan, va\u0161a kultura gre skozi neko neusmiljene veje civilizacije&#8230;. Toda ljudje, skupnosti tega niso omehtale.<\/p>\n<p>Leta 1905 je Bjernstjerne Bjernson postal prvi Norve\u017ean, ki je prejel Nobelovo nagrado. In to je bilo nekak\u0161no pedestal ne samo za enega samega pisatelja, ne samo za norve\u0161ko literaturo, ampak tudi za norve\u0161ko kulturo, civilizacijo in identiteto na splo\u0161no. Ker \u010de smo sposobni izdelati genija, ki bo prejel eno prvih najve\u010dje \u010dasti na podro\u010dju duhovne umetnosti, potem smo torej nekaj vredni, lahko vsi skupaj nekaj naredimo. Dobro se zavedate, da je monarhija pogosto odvisna od dedicev posebne krvi. Bjernson po rojstvu ni bil aristokrat, vendar so ga Norve\u017eani, ko so zmagali na osamosvojitvi, pripravljeni razglasiti za svojega monarha. Zavrnil je to \u010dast. Ko pa je umrl, je imel kraljevski pogreb. In postal je avtor norve\u0161ke pesmi, ki je nato pripeljala to dr\u017eavo do osamosvojitve.<\/p>\n<p>V svojem govoru je Bjernstierne Bjernson (ki ga je nato skrbno prebral Les Kurbas in vrstica, iz katere pesmi je vzel za naslov svojega teatra &#8220;Berezil&#8221;) govoril o civilni lo\u010ditvi med \u0160vedsko in Norve\u0161ko, da smo, pravijo, \u017ee dovolj stari, da izberemo na\u0161o pot. Da ta zakon ni delujo\u010d, da ne deluje dobro&#8230; In prebral sem, da je pred tem, v desetih letih, Bjernstierne Bjernson potoval po pokrajinah svoje dr\u017eave, ki \u0161e ni bila na politi\u010dnem zemljevidu v tem \u010dasu, in predaval v va\u0161kih klubih in majhnih mestih o \u0161kodljivosti in sramoti nasilja v dru\u017eini in da ima \u017eenska pravico do svoje izbire, in da je lo\u010ditev lahko zelo koristna v nekaterih primerih,  Ker je zakon neu\u010dinkovit, ljudje trpijo in ga je treba takoj ustaviti, ker je v nasprotju s \u010dlove\u0161ko naravo. Nasilje je v nasprotju s \u010dlove\u0161ko naravo.<\/p>\n<p>To pomeni, da vidimo, kako se te plasti lahko prepletajo, in v tem pogledu je res neprimerno govoriti o velikih in majhnih. Ker je pomembno tudi, koliko ljudi je nekako pripravljenih za razvoj, koliko izobra\u017eevanje odraslih deluje v dolo\u010deni kulturi, koliko in dobro ljudje berejo (berejo brez pomikanja po zaslonu), po branju knjige pa premislite o tem, se pogovorite s prijatelji ali v posebnih klubih. Koliko ji dajejo prilo\u017enost, da se vpi\u0161e v dolo\u010deno sliko sveta in \u010de ta knjiga uni\u010di to sliko sveta tudi v pozitivnem smislu, kako pripravljeni so ljudje, da se spremenijo in razvijejo skupaj s tem, kako se sodobni svet spreminja in razvija.<\/p>\n<p>Zato je ukrajinska kultura do neke mere izmikajo\u010d, tako kot Skovoroda, ve\u010dkrat spremenila jezik svojega izra\u017eanja in je pogosto imela ve\u010d kot en jezik, v katerem se je izvajala. \u010ce govorimo o ukrajin\u0161\u010dini Baroka, torej na\u0161i avtorji ne pi\u0161ejo deset razli\u010dnih jezikov v tem \u010dasu? Predvsem je zelo pomembna plast polemi\u010dna literatura. Polemi\u010dna literatura ne poteka le o pravi ideologiji, ampak tudi, kot zdaj razumemo, o politi\u010dni izbiri in o kulturni prihodnosti te skupnosti, ki v tem trenutku \u0161e nima dr\u017eovnosti, ampak ima vse svoje predrobne podatke.<\/p>\n<p>In \u010de na primer govorimo o polo\u017eaju pozno devetnajstega stoletja, potem hru\u0161evski tukaj v Lvivu (rojen v regiji Kholm, vendar je od\u0161el v Ruskem cesarstvu), naredi ta ogromen projekt, ki ga lahko \u0161tejemo za literarni projekt \u2013 &#8220;Zgodovina Ukrajine-Rusa&#8221;. Hru\u0161evski postane prvi \u010dlovek, ki je najprej napisal zgodovino naroda, nato pa je postal prvi predsednik samostojne dr\u017eave tega naroda. In obstaja na\u0161a zamera nad zgodovino dvajsetega stoletja, kar je Timothy Snyder neko\u010d zanimivo dejal \u2013 da Ukrajinci niso bili ni\u010d manj pogumni, da so prelili ni\u010d manj krvi kot \u010cehi kot Poljaki, vendar niso mogli utrditi svoje neodvisnosti&#8230; In ta medregnum, ta medwarni \u010das, je zelo prispeval k baltskih dr\u017eavam.<\/p>\n<p><strong>Postal je temelj.<\/strong><\/p>\n<p>Razumemo, da se je njihova neodvisnost zelo hitro izbolj\u0161ala in \u0161la v napa\u010dno smer. Verjetno ne vi ne jaz ne bi \u017eeleli \u017eiveti v dr\u017eavah, ki so bile Estonija ali Latvija leta 1936 ali 1937. Pravzaprav je bil majhen otok demokracije, ki je ostal na tem zemljevidu, \u010ce\u0161koslova\u0161ka. \u010ce\u0161koslova\u0161ka Masaryk, ki je bila dopisnik Ivana Franka, s kom sta se pogovarjala o politi\u010dnih idejah. Franco je bil nekaj let mlaj\u0161i, verjetno bi politi\u010dno utele\u0161al tudi, kot so to storili njegovi nekoliko mlaj\u0161i kolegi. In Masaryk je bil pol Slovak porekla, in dejstvo, da sta bili \u010ce\u0161ka in Slova\u0161ka pod isto kupolo, jim morda tudi ne bi dal kon\u010dnega popravka.<\/p>\n<p>Toda pri\u0161el je \u010das, Vaclav Havel je postal predsednik \u010ce\u0161koslova\u0161ke republike in dovolil je civilizirano lo\u010ditev. Gotovo je imel zagrenjenost, saj se mu je zdelo, da so storili vse, da bi zagotovili, da so \u010cehi \u017eiveli s Slovaki v skupnem domu. Toda evropski okvir, okvir EU, za ki sta ga nato zaprosila, je postal kraj, kjer sta se ponovno sre\u010dala. Tako \u010cehi, ki so malo pogledali Slovake od zgoraj, kot Slovaki, ki so izkoristili prilo\u017enost leta 1968, kar vam bodo \u010cehi z grenkoto povedali \u2013 kajti ko so \u010dehe odstranili z vseh polo\u017eajev, so slovaki pri\u0161li na ta polo\u017eaj in zaradi tega pogledali v o\u010di \u010de\u0161kim sodelavcem s sovjetskim represivnim re\u017eimom. Torej, ti dve skupnosti sta se razhajale, zdaj pa ni odprte rane ali soo\u010denja med njima. Odnosi med Mad\u017eari in Slovaki so starej\u0161i kot med \u010cehi in Slovaki.<\/p>\n<p>Torej, \u010de razmi\u0161ljamo o temeljni mo\u017enosti tak\u0161ne geste, potem je to mogo\u010de. Ampak za to mora\u0161 veliko delati. \u0160e vedno menim, da to ni naloga ukrajinske dru\u017ebe, ki zdaj krvavi in ki je donator za toliko projektov \u2013 biti donator za &#8220;nadle\u017ene Ruse&#8221; ali &#8220;dobre Beloruse&#8221;. Sami morajo skrbeti za svojo dr\u017eavo, zanje ne more nih\u010de narediti te naloge. Tako kot nih\u010de ni mogel narediti ukrajinske naloge za nas.<\/p>\n<p><strong>In \u010de re\u010demo, da so kultura, dr\u017eava in politika integralne stvari? Spet, ko govorimo o svetu \u2013 navsezadnje, v svetu berejo Dostojevskega, Tolstoja, ob\u010dudujemo rusko kulturo. Kaj je razlog za to? Na eni strani govorimo o poti izolacij, ki so jo pridigale ruske kulturne osebnosti, po drugi strani pa v Ameriki berejo Dostojevskega. Kaj je to \u2013 denar cesarstva ali nekak\u0161na slepota sveta?<\/strong><\/p>\n<p>Tu je veliko dejavnikov. Mislim, da je to v veliki meri velik eksperiment, ki se dogaja \u017ee ve\u010d desetletij. In rad bi vas spomnil, da so bili oddelki za slovanske \u0161tudije (pogosto v obliki Oddelka za ruske \u0161tudije) ustanovljeni v zahodni Evropi in Severni Ameriki ne tako dolgo nazaj.<\/p>\n<p>Zanimanje za vzhod Evrope bolj ali manj sovpada z dobo romantizma, to je prav \u010das, ko zahodna civilizacija za\u010dne odkrivati svojo drugo. In v zvezi s tem je ve\u010d eksoti\u010dnih dr\u017eav \u2013 kot je Perzija (sodobni Iran), in je vmesna razdalja, kot je Kavkaz, in menda ni zelo oddaljenih, s katerimi meji\u0161, ampak o katerih zelo malo ve\u0161 in razume\u0161.<\/p>\n<p>In nekje ravno v generaciji Tarasa Shevchenka v Zahodni akademiji je galaksija folkloristov, raziskovalcev, ki vidijo, da se folklora v njihovih prestolnicah, dr\u017eavah kulturnega ustanavljanja lika, emaskulira, in dlje na vzhodu, bolj zanimiva in zanimiva. In pripovedujejo ve\u010d pravljic, pojejo posebne pesmi, ter celo paleto koledarskega in obrednega leta, ki jo je mogo\u010de raziskati v resni\u010dnih ritualih, \u017eivih obredih.<\/p>\n<p>Poleg tega obstajajo na primer zgodovinske dume, ki jih je Mihail Maksimovi\u010d, prvi rektor Kijevske univerze, zbral vse \u017eivljenje in objavil prvih nekaj tonev. Ambiciozno pisanje na naslovnici, da bo &#8220;Sobranie&#8221; 5 tiso\u010d pesmi. Nikoli teh 5 tiso\u010d ni bilo potrjenih, vendar jih je bilo \u0161e vedno veliko. In kar je najpomembnej\u0161e, bila je zgodovina v ustni dimenziji.<\/p>\n<p>V dr\u017eavi semni, od ljudi, od koder je bila odvzeta raven njegove izobrazbe, pisanja in razsvetljenosti. Ker je bila z \u0161lemom v Ruskem cesarstvu z uni\u010denjem kozakovih pravic in svobo\u0161\u010din vsaka naslednji rod manj dinami\u010dna, bila je prisiljena sprejeti usodo in ne sprejemati odlo\u010ditev o sebi in svoji prihodnosti. Kljub temu so bile te pesmi prene\u0161ene in Shevchenko je v veliki meri produkt tak\u0161nega izobra\u017eevanja. Ker govori o svojem dedku, ki se je \u0161e spominjal Kozakov in ki mu je pel te misli in ta ukrajinski ep. In v teh pesmih je bilo videno, da smo sposobni podvajati, da se dobro utrdimo, da gonimo sovra\u017enika. In da je na splo\u0161no ukrajinska civilizacija zelo mo\u010dna stvar. Morda je zdaj zasu\u017enjena, zasu\u017enjena, vendar to ni bilo vedno tako in o\u010ditno ne bo vedno tako.<\/p>\n<p>Na splo\u0161no je raziskovalce folklore fasciniralo dejstvo, da politi\u010dni zemljevidi ne sovra\u017eijo etni\u010dnih in kulturnih zemljevidov Evrope, da obstaja mozaik in da je zelo zanimiv. Govorili so o stikih, kontrastu in konfliktu kultur. Stik vodi do tega, kar primerjate, drugega bolje razumete in bolje razumete sebe. Nasprotno \u2013 v tem, kar smo druga\u010dni, vidite pa tudi prilo\u017enosti za sodelovanje, za medsebojno okrepitev. Najslab\u0161e od vsega, ko to vodi do polarizacije in konflikta. A celo konflikt se lahko re\u0161i produktivno. Ker je bila ideja dialoga izdelana v kulturi. To pomeni, da ne govorijo vsi hkrati in nih\u010de nikogar ne razume ali sli\u0161i. Ti povej svoje, zdaj pa poslu\u0161aj, kar ti jaz re\u010dem. Zdaj pa prilagodi, kar si prej mislil mojim besedam in mojim izku\u0161njam. In zdaj ti bom \u0161e enkrat odgovoril. In vse to v obi\u010dajnih okoli\u0161\u010dinah je trajalo stoletja.<\/p>\n<p>Nih\u010de se ni prepiral, \u010de je kraljica Bona prinesla nekaj zeli\u0161\u010d iz Italije, potem so poljske jedi iz tega postale slab\u0161e. Ne, bolje jim je bilo. In zelo pogosto sprejemamo tuje elemente. \u010ce se vpra\u0161ate, tradicionalno ukrajinsko vezenje \u2013 kak\u0161no vezenje je to? To je navzkri\u017eno za\u0161ivljenje ali glajenje s svilenimi niti. Od kod je pri\u0161la ta svila? Iz Irana. Od kod ta tkanina? Iz Tur\u010dije. Kri\u017e kot tehnika vezenja, kje je bil izumil? Na ozemlju moderne Nem\u010dije. Toda vse to skupaj je osnova na\u0161ega kulturnega kodeksa.<\/p>\n<p><strong>In kaj je ruska kultura dala pozitivni ukrajinski? \u010ce jo pogledamo v zgodovinski retrospektivi?<\/strong><\/p>\n<p>Ve\u0161, tam je tema, ki je o\u010ditno \u017ee veliko raziskav, ampak to bo zahtevalo, da se sve\u017ee pogled na \u0161e stare, arhivske vire v novem krogu.<\/p>\n<p>Ko je bilo rusko cesarstvo ustrezno reformizirano iz moskovskega kraljestva in postalo cesarstvo, je res, da so bile ukrajinske elite povabljene k soukrepti. In res je, da so ukrajinske profesorje iz Kijev in ne samo, da so bili odvzeti (v\u010dasih pod pritiskom, in v\u010dasih tudi po lastni svobodni voljo) in to se je zgodilo v ve\u010d generacijah. In o\u010ditno so v tem \u010dasu verjeli, da imajo to vizijo, da s pomo\u010djo gradnje tega novega ruskega imperija hkrati pomagajo pri reformi tega, svojega severnega soseda. In ker bo razmerje Male in Velike Gr\u010dije \u2013 ta manj\u0161i del ortodoksne rutenski civilizacije vplival na to ve\u010djo \u2013 in skupaj jim bo vse koristilo.<\/p>\n<p>Na\u010deloma imate v Kotliarevskem Aeneidu odmeve vsega tega, saj govori o tem, da je bila ustanovljena nova dr\u017eava, potem ko je bila Troja uni\u010dena. Ukrajina je bila uni\u010dena kot Troja, in ta nenavadni kulturni mit je \u0161el iz generacije v generacijo ukrajinskih elit.<\/p>\n<p>Zato se je izkazalo, da je Ruski imperij dal dolo\u010dene mo\u017enosti Ukrajincem, da se oblikujejo v velike ambicije. Zdaj je vpra\u0161anje: ali bi morali imeti vsi tak\u0161ne ambicije in ali so metode, s katerimi so bile te ambicije utele\u0161ene, primerne za Ukrajince? \u017de dejstvo, da se je Ivan Mazepa odlo\u010dil, da bo v bitki za Poltavo nasprotoval Petru in prevzel novega zaveznika Karla XII., ka\u017ee, da so tako geopoliti\u010dno, civilizacijsko, kulturno, ukrajinska kot ruska kultura nato vstopile v ogromen nere\u0161eni konflikt. Zelo podobno je, preden so vstopili v konflikt, \u0161li globlje in globlje po oblikovanju Sovjetske zveze, kar je Ukrajini dalo prilo\u017enost na njenih mejah, kar je bilo takrat, (Galicija takrat ni spadala tja) za oblikovanje ukrajinske SSR.<\/p>\n<p><strong>Ukrainizacija, 1920-ta.<\/strong><\/p>\n<p>Lahko re\u010demo: ni bilo ni\u010desar, izgubili smo dr\u017eavno konkurenco. Izgubili smo jih, res je. Imamo pa prilo\u017enost zgraditi novo prestolnico &#8211; Kartuv, nove dr\u017eavne strukture, novo birokracijo, nove u\u010ditelje, u\u010ditelje, u\u010ditelje. Kon\u010dno, da bi odpravili nepismeno.<\/p>\n<p>To je grozna zgodba, o njej vedno povem s tem, da si srce poma\u017eem s krvjo. Da je bil Aleksander Dovzhenko prvi pismen, potem ko so bili njegovi star\u0161i nepismeni. Toda njegov dedek, vsaj eden od \u0161tirih, je bil pismen. Vendar pa je mati postopoma se\u017eigala knjige, ki jih je prebral njen dedek. Z njimi je pri\u017egala pe\u010d, ni razumela, zakaj bi te knjige sploh obdr\u017eala v hi\u0161i, \u010de jih niso uporabljali, \u010deprav se je zdelo, da so zelo drage, a katera od njihx korist&#8230;<\/p>\n<p>In to je zelo zapleteno, a pomembno vpra\u0161anje, da se je celotna ukrajinska renesansa, ki jo zdaj poznamo kot usmr\u010den o\u017eivljanje 20. let, dogajala na ra\u010dun odprtih prehodov, socialnih dvigal, ki so dala vojno, revolucijo, \u0161e eno revolucijo in ve\u010d let ukrajinizacije, ali navijanja, kot so se takrat imenovala. To pomeni, da ti ljudje ne bi prejeli tako dobre izobrazbe, nikoli ne bi imeli dostopa do tako dobrih virov. Khvylovy je upravljal velike prora\u010dune. Pylypenko, vodja PLOW, je upravljal velike prora\u010dune. Ne vem, kako naj razlo\u017eim, ljudje, ki pogosto niso imeli kaj oble\u010di, kaj oble\u010di, so objavili svoje prve knjige z 10.000 izvodi, nato 20.000 izvodov. V Kharkivu je bilo objavljenih veliko volumov Vynnychenka in Lesya Ukrainka.<\/p>\n<p>Vidimo, da ne le klasike devetnajstega stoletja, ampak ta nedavna klasika, ki \u0161e ni bila v celoti priznana kot klasika, je v prvih letih sovjetske mo\u010di canonizirana. To ni prvi\u010d, da oblasti za\u010denjajo dodeleti posebne prora\u010dune za kulturo. Niso imeli UCF-ja. Ampak Khvylovyja smatram za \u010dloveka, ki je vreden voditi takratni UCF. Ali takratni Ukrajinski in\u0161titut. Ker vpra\u0161anja, ki so si jih zastavljali, in ta ambicija gradnje dr\u017eave, in kultura duha \u2013 so jo imeli. In to mora\u0161 videti!<\/p>\n<p>\u010ce se spomnimo ukrajinskega futurizma \u2013 na\u0161im sosedom se ni zgodilo ni\u010d podobnega, je to tisti neverjetni trenutek konic vasi in mesta. Tukaj imate Alexandro Exter in Lysytsky, in tudi Malevich s svojim hiper-eksperimenti. Pridejo pa v artel, ki je v vasi, in tam je umetnica Anna Dog, o kateri se zdaj malo ljudi spominja in ve. In potem bi malo ljudi vedelo njeno ime, verjetno, njeni stari star\u0161i so bili serfs.<\/p>\n<p>Je pa vezenica, zelo nadarjena, prina\u0161ajo ji skice popolnoma ne standardnega vzorca \u2013 nobenega od tistih tradicionalnih elementov in vzorcev, ki se jih je nau\u010dila vezeti \u017ee od otro\u0161tva. In gleda, kako se to dela \u2013 aha, izvle\u010dejo barvo, aha, zanimajo jih geometrijske oblike. \u010cista barva. Asimetrija je mo\u017ena. In za\u010dne eksperimentirati \u2013 ne samo zato, da bi pri\u0161irala tisto, kar ji je prineslo, ampak ta novi eksperiment dodaja tudi bolj tradicionalnim stvarem, ki jih po\u010dne. In v 1926-1929 je bilo njeno ro\u010dno izdelano delo razstavljano v najbolj\u0161ih salonih v Parizu, Berlinu, Londonu in tako naprej.<\/p>\n<p>A po tem \u2013 ves ta futurizem je bil uni\u010den, ljudje, ki so bili njegovi nosilci, so bili ustreljeni ali kako druga\u010de potisnjeni. Anna Dogko je bila izganana v zaledje Rusije, tam je delala v dolo\u010denem artelu, o njej pa ne vemo ve\u010d ni\u010desar. In to ka\u017ee, da niso potrebna samo posamezna enota avtorjev v kulturi, temve\u010d njihovo povezovanje, njihove razprave in pozitivna konkurenca. In potrebno je, da obstaja odprtost, poroznost kulture. To po\u010dnemo, ne da bi se pogledali v popek, poka\u017eemo svetu \u2013 poglej, imamo to, imamo \u0161e enega, te zanima? In \u0161e vedno imamo to, in potem se sinhroniziramo s svetom, in s sinhronizacijo s svetom, lahko ponudimo nekaj.<\/p>\n<p><strong>In kaj storiti s tistimi kulturnimi osebnostmi sovjetskega obdobja, ki so pre\u017eivele ugasnjeno renesanso? Kako zdraviti Semenko, Khvylovy ali Kurbas, razumemo. In kako ravnati z Bazhanom ali Rylskyjem? To pravim pred tem valom preimenovanja v Kijevu, kjer so se sli\u0161ali glasovi za odstranitev Bazhana in Rylskyja iz javnega prostora \u2013 pravijo, da sta sodelovala s sovjetskimi oblastmi. Toda svet vidimo v \u010drno-beli barvi. Kako res je to?<\/strong><\/p>\n<p>Postavljate vpra\u0161anja, na ki jih ni mogo\u010de odgovoriti z eno samo besedo ali enim stavkom. Zelo zapletena vpra\u0161anja. Vendar ne more biti niti enega pravilnega odgovora za vse \u010dase. Rekel bi o na\u0161em sedanjem napetem. Kaj bomo storili z ljudmi, ki so ostali na zasedenih ozemljih Khersona, Sumy, v oddaljenih vaseh Kharkiv?<\/p>\n<p><strong>Te\u017eko vpra\u0161anje, ker smo vsi videli posnetek iz Lysychanska.<\/strong><\/p>\n<p>Veliko je me\u0161anih. Vendar \u017eelim povedati eno stvar zelo trdno: dejstvo, da sta Bazhan ali Tychyna pre\u017eivela represijo, ni pomenilo, da sta bila najve\u010dji sodelavki. Bili so \u0161e drugi \u2013 tisti, ki so ve\u010dkrat posmovljali, ki so se zelo trudili, da bi ustregli Stalinu, in \u0161e vedno padli v neso\u010dudnost z njim.<\/p>\n<p>Spomnimo se, da je bila posebnost stalinisti\u010dnega represivnega stroja ta, da so nekateri ustrelili drugega ne\u017eelenega, tiste prve pa so drugi ustrelili, tiste tretje pa je \u017ee skrbelo, ko so videli, kaj se je zgodilo s prvim in drugim, da bodo naslednji. Imenovali so ga &#8220;dyerzhat v yezh rokavicah.&#8221; Obstajal je celo dolo\u010den du\u0161ni komisar Jezhov, ki se je ukvarjal s temi represijami.<\/p>\n<p>Tudi v Stalinovih notranjih krogih, tudi v visokih e\u0161elonih komunisti\u010dne mo\u010di, so bili nenehni valovi nasilja, spirala nasilja, ki je zadevalo ljudi, ki naj bi bili zvesti sistemu. Kdo je tekmoval, kateri od njih je bolj zvest. In ko pomislimo na talent Tychyne ali Bazhana, Rylskyja, moramo re\u010di, da v ukrajinski kulturi pomenijo, da obstajajo besedila in projekti, za katere bi morali biti Hvale\u017een.<\/p>\n<p>Za\u017eeleno, na primer, zahvaljujem se za ukrajinsko sovjetsko enciklopedijo. Ja, to je sovjetska enciklopedija, ampak ukrajinska. Pred Googlom, pred internetom, je bil to prvi vir, kjer je bilo mogo\u010de pridobiti vsaj nekaj znanja, kako velika je bila ta ukrajinska civilizacija v mnogih stoletjih, da ima tako izseljenski delec kot celinski. In da je bil ta celinski dele\u017e uni\u010den, lahko vidite vsaj, kak\u0161na leta \u017eivljenja so v biografijah teh ljudi. In v\u010dasih so ta leta \u017eivljenja ponarejena. Na primer, Agathangel Krymsky ima ponarejena datum smrti. Ali drugih ljudi&#8230; Posku\u0161ali so ne pokazati, da so vse ustrelili leta 1937. \u010ceprav so v \u010dasu streljanja verjeli, da je to 20. obletnica oktobrske revolucije. Potem pa se je ta linija za\u010dela zamegliti, da ljudje ne bi postavljali razumnih vpra\u0161anj.<\/p>\n<p>In \u010de pomislimo, kaj Bazhan naredi jeziku, je to eden najtanj\u0161ih, najbolj iz\u010di\u0161\u010denih, najglobljih ukrajinskih pesnikov. \u010ce pomislimo na Domontovi\u010da, ki je bil najverjetneje agent dveh ali morda treh obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb, potem, spet, preberite njegovo prozo, njegove eseje \u2013 in videli boste, da tak\u0161en mislilec \u2013 tako sinteti\u010den, tako provokativen, tako navdihen \u017ee dolgo ni bil.<\/p>\n<p>Imam vpra\u0161anje: \u010de bi bili v celinski Ukrajini popolnoma vsi uni\u010deni med letoma 1929 in 1937, bi bilo mogo\u010de \u0161estdesete? Ker vemo, da so pre\u017eiveli, vklju\u010dno z nevreten\u010darjem Tychyno, prikrili tiste, ki so pri\u0161li. Obstaja taka ustna legenda, nisem videl njene potrditve v pisni obliki, vendar sem jo sli\u0161al od enega \u010dloveka, ki meni, da je iz \u0161estdesetih: da je Tychyna na enem od sestankov Zveze pisateljev, kjer so \u017eeleli raz\u0161iriti to novo generacijo v ukrajinski kulturi, dejal, da je na\u0161a hrbtenica zlomljena, vendar jim ne bomo dali.<\/p>\n<p>Ne vem, o \u010dem bi se \u0161e radi pogovarjali. Jasno je, da imajo vsi besedila, iz katerih bi se oddali. In nih\u010de nas ne sili, da bi jih prispevali v \u0161olski ali univerzitetni u\u010dni na\u010drt. In to je \u017eal velik kompromis z vestjo in \u017eal nekomu drugemu poka\u017ee. Ko sem prebral biografijo Vasila Stusa, ki je napisal lepo knjigo o Tychyni, \u00bbVnebohod k Kalvariji slave\u00ab, sem si mislil o naslednjem: podrobno in osebno poznam Tychyno kot osebo, saj ga je \u0161e vedno na\u0161el, vedo\u010d za svoje napa\u010dne odlo\u010ditve, je Stus uspel izvle\u010di prave zaklju\u010dke. In \u010de bi bila sploh zaprta stran, \u010de Stus sploh ni vedel ni\u010desar o tem, nisem prepri\u010dan, \u010de bi pridobil to mo\u010d, to mo\u010d (ker je bil takrat Stus zelo mlad, podiplomski \u0161tudent) dati odlog sovjetskemu represivnem stroju.<\/p>\n<p><strong>Pogosto posku\u0161amo na silo odtrgati vezenje od nekoga, ampak tudi na silo oble\u010di predvsem tak\u0161ne kulturne osebnosti, kot so \u010cehov, \u010cajkovski. Seznam gre naprej. To se pogosto \u010dudno prepira \u2013 klan Galebov in podobno. V koli meri moramo tekmovati s imperijem za te \u0161tevilke? Ne govorim o Gogolu, ampak o druga\u010dni zgodbi. Tukaj pa je pogojni \u010cehov, \u010cajkovski, ki se ni opredelil kot Ukrajinec?<\/strong><\/p>\n<p>Vidite, delitev lastnine med imperijem in nekdanjimi kolonijami je zelo zapletena, predvsem kulturna lastnina. \u0160e posebej, ker je bilo veliko ukradenih in primernih. To vam bodo povedali likovni kritiki o umetni\u0161ki in vizualni umetnosti, glasbeniki pa o glasbi, zlasti o cerkveni glasbi, strokovnjaki za biologijo \u2013 o teologiji, strokovnjaki za oblikovanje ukrajinske \u0161ole \u2013 o \u0161olanju itd.<\/p>\n<p>\u010ce pa pomislite na leto 2072, 50 let od zdaj naprej, mislim, da ne bo te\u017eav videti elementov skupne dedi\u0161\u010dine v \u010cajkovskem ali \u010cehovu. Zakaj? Zdaj ti bom razlo\u017eil. Veliko \u010dajkovskega navdiha je povezano z ukrajinsko folkloro, tudi z ukrajinsko zemljo, saj je njegova dru\u017eina imela mesto v osrednjem ali osrednjem delu Ukrajine. Tako bomo iz njegovih pisem, iz pri\u010devanj njegovih sodobnikov videli, kako navdihnil je pri\u0161el iz Ukrajine, ki jo je nato imenoval Mala Rusija, koliko je do\u017eivel, premi\u0161Ijal, ustvaril med njegovim kratkim umikom, ve\u010dinoma poleti, na jugu, kot je bilo takrat verjeti, Rusko cesarstvo.<\/p>\n<p>Dolo\u010dene elemente ob\u010dutljivosti, ob\u010dutljivosti, o katerih smo za\u010deli govoriti \u017ee na samem za\u010detku, bomo videli v \u010cajkovskem. Kordocentri\u010dnost. Videli bomo, da ga je zanimala dedi\u0161\u010dina Skovorode, tak\u0161ne teme, ki jih zdaj imenujemo ekolo\u0161ka \u2013 o so\u017eitju \u010dloveka in narave, o iskanju harmonije. Ker dobra glasba govori o iskanju harmonije, tudi ko je narejena iz disharmonije ali tam pesmi zrastejo iz smeti.<\/p>\n<p>V zvezi s tem bi rad verjel, da je \u010cajkovski tako povezan z ukrajinsko kulturo, z ukrajinsko mentaliteto. Vendar to ne bo samo dokazalo, to so zapletene zadeve, vendar tega ni treba ostro zanikati. \u010ce v njem najdemo lastna pri\u010devanja ali pri\u010devanja njegovih dobrih prijateljev, da je povezan z Ukrajino, potem tega ni treba zanikati.<\/p>\n<p><strong>Toda obenem, \u010cajkovJe to jasen cesarski simbol?<\/strong><\/p>\n<p>Premislimo o tem, kaj je bilo narejeno \u010cajkovskemu po njegovi smrti in tudi po pogojni smrti Ruskega cesarstva. Mislili smo, da je umrla, in se je zelo dobro reinkarnirala.<\/p>\n<p>\u010cajkovskega niso uporabljali le kot mehko mo\u010d, ampak tudi kot tako popolnoma trdno oro\u017eje. Zakaj? Ker so tista \u010dajkovska tekmovanja, tisti \u010dajkovski baleti, ki so bili ugasnjeni na najbolj\u0161ih baletnih in opernih odrih na svetu, vsi ustvarili avro neverjetnega genija okoli canona ruske kulture devetnajstega stoletja. &#8220;Zlata doba&#8221;! Tudi v njih po tem je bila &#8220;Srebrna doba&#8221;.<\/p>\n<p>\u010ce pa pogledate, kako ruska kultura \u0161teje, potem po zlati dobi \u2013 srebrni, po srebrni dobi \u2013 ne pravijo bakra, ampak se je nekaj dogajalo \u017ee prej. In potem iste represije, kot jih imamo mi \u2013 rusko kulturo je ustrelil tudi Stalin in tudi uni\u010dil skoraj do tal in od\u0161el z u\u010dinkom po\u017egane zemlje.<\/p>\n<p>Sami \u010dutijo to regresijo in zato moramo Le pomagati Rusom mirno, kriti\u010dno, v\u010dasih celo ironi\u010dno ponovno prebrati, ponovno poslu\u0161ati svoje klasike \u2013 in razumeti, da ni ni\u010d bolj klasi\u010dnega in trpe\u017enega kot v drugih kulturnih obdob. \u010ce so minila stoletja in po tem so se zgodile take stvari, ki jih \u017eal ne moremo odpustiti (in nih\u010de nas sploh ni prosil za odpu\u0161\u010danje), potem ni ni\u010d presenetljivega, da so nekateri nem\u0161ki komponi nehali nastopati po drugi svetovni vojni, saj so posredno po analogiji imeli rojstni znak.<\/p>\n<p>Enako se je zgodilo mnogim pisateljem. In to ni lahko vpra\u0161anje \u2013 kdo bo ostal na zahtevo, kdo bo ostal bolj ali manj \u010dist v tem ruskem canonu. In ko glasno in v vseh smereh re\u010dejo, da ni vsa ruska kultura cesarska, ni vse zasi\u010deno s takimi \u010dustvi, kot je Nobelov nagrajenec Brodsky, v svoji pesmi &#8220;Za neodvisnost Ukrajine&#8221;&#8230; Ja, res je. So pa brali tiste pisce in ali so jih prepoznali kot osrednje in najpomembnej\u0161e in najbolj za\u017eelene, ki so povedali o najbolj stra\u0161nih po\u0161kodbah in najve\u010djem ukoru ruske kulture? Veliko jih je bilo z \u017eidovskimi priimki. Kako se ruska kultura zdaj od\u0161teje od dedi\u0161\u010dine teh ljudi?<\/p>\n<p><strong>Pravzaprav je Oksana Zabuzhko to zelo dobro o\u010drtala v naslovu njenega eseja <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/www.radiosvoboda.org\/a\/zakhid-putin-khb-viyna-ukrayina\/31820455.html?fbclid=IwAR3brZP2wSd7xjQOvnXJntpl_Ub3lwu4aAKL3WzFzD7UXgaEjTCSPLhMmdo\">&#8220;Kako brati rusko literaturo po Bucha&#8221;<\/a>. O\u010ditno nam ni treba razlagati, kako brati in na splo\u0161no, ali zdaj prebrati rusko literaturo. Toda ta esej je bil namenjen predvsem Zahodu. Zdaj govorimo o odpovedi ruske kulture, knji\u017eevnosti, resni\u010dno bi radi, da bi bila popolna. Je sploh mogo\u010de ukiniti kulturo?<\/strong><\/p>\n<p>Za kaj je kultura? Da ljudje ne izgubijo \u010dlove\u0161ke oblike. Izkazalo se je, da se lahko izgubi, da je ko\u017ea \u010dlove\u0161tva zelo tanka. Po drugi strani pa zdaj vidimo, kako si \u017eivali pomagajo v teh groznih okoli\u0161\u010dinah popolne vojne. Dva psa pokrivata ma\u010dko, ki je pravkar rodila muce. Nekdo potegne ranjeno ptico v zalivanje. To je, v naravi, vrsta pomaga vrsti, \u010deprav so konkuren\u010dne v drugih okoli\u0161\u010dinah. In ljudje to zdaj po\u010dnejo za druge ljudi!<\/p>\n<p>Pravzaprav Rusija ni v vojni z na\u0161o vojsko, bori se predvsem z na\u0161imi civilisti. \u0160e vedno je to naredila najbolje. Spomnimo se holodomorja \u2013 ljudje so bili neoboro\u017eeni. Ko se jim je uspelo upreti z vilami, s sekirami, skoraj tako kot v Koliyivshchyni, je bilo o\u010ditno, da je vojska pri\u0161la z oro\u017ejem in jih ustrelila. Vemo, da je bilo zabele\u017eenih ve\u010d kot 5000 tak\u0161nih nemirov.<\/p>\n<p>Enako se govori o Judih, da so trpeli in bili ujeti sami. Ne. Sprva so verjeli, da jih bodo odpeljali na bolj\u0161a mesta, da je to prekleto vpra\u0161anje, ki so ga nenehno izpra\u0161ale \u2013 da jih je tu preve\u010d ali da so tujci, bo kon\u010dno minilo. In vemo, da so ljudje nosili zimske stvari s njiju v Babyn Yar, ker so mislili: ja, prestavljeni smo v osrednji Sibiriji, zato moramo, \u010deprav je zgodnja jesen, imeti topla obla\u010dila. To je bila dolo\u010dena blodnja, iluzija.<\/p>\n<p>Mislim, da je ruska televizija naredila podobno iluzijo mnogim na\u0161im dr\u017eavljanom. In zelo te\u017eko je kriviti ljudi, \u0161e posebej, ko pomislimo na generacijske razhaje. Ko so ljudje vajeni tega videti, so navajeni \u017eiveti tako. Ko se jima med \u017eivljenjem ni zgodilo ni\u010d slabega iz ruske kulture ali pa so hoteli verjeti, da se ni ni\u010d zgodilo.<\/p>\n<p>In zdaj vidimo, da Vilkul uvaja brezpla\u010dne te\u010daje ukrajinskega jezika v Kryvyi Rih! Da bodo \u017eupani, kot je \u017eupan Karkiva ali \u017eupan Odese, uvedli preimenovanost ulic in kon\u010dno odstranili stra\u0161ne spomenike, ki se jih nismo mogli znebiti, in nehali obto\u017eevanje \u0160evelova za kolaboracijo! Res?! \u017dal mi je, da sem ironi\u010den, grenka ironija je.<\/p>\n<p>Potrebovali smo tako noro nasilje, potrebovali smo tako reinkarnacijo absolutnega zla na ruski strani, da smo lahko videli, da so kulturne meje pomembne, da obstaja kulturna fronta. Obstajala je pred to veliko vojno in obstajala bo tudi po tej vojni.<\/p>\n<p>In tukaj mi je pomemben poudarek, ki bi ga rad dal. Moji u\u010denci so rekli: v \u0161portu, \u010de se nasprotnik ne pojavi, mu je pripisan tehni\u010dni poraz. In tako mislim, da na teh odli\u010dnih svetovnih odru Ukrajinci ne bi smeli biti samo, ampak bi morali biti. Dati moramo svojo razlago, sporo\u010dila. Govoriti moramo o bogastvu, globini na\u0161e kulture. Pokazati moramo nova pri\u010devanja, na\u0161e nove dose\u017eke. Ker so in bodo \u0161e vedno. Imamo pa pravico, kot ljudje, ki so prizadeti, in kot ljudje, ki trenutno krvavijo, povedati, da ne moremo sedeti za isto mizo in biti na istem odru s predstavniki te kulture. Uvolte.<\/p>\n<p><strong>Lahko v tem primeru govorimo o vojni kultur? Dialog je morda kasneje, ja, ampak gre za vojno kultur \u2013 ukrajinske in ruske ali evropske in nekatere druge, ki jo po personificirajo rusi?<\/strong><\/p>\n<p>Ne bi temu rekel vojna, ker kultura ni bila ustvarjena za pobijanje, silo, zavla\u010detev. No, to ni tisto, za kar je bil ustvarjen, to ni tisto, kar je, vendar bi lahko temu rekel u\u010dinkovito soo\u010denje.<\/p>\n<p>In v tem kontekstu ne bom pozabil, da je Stus napisal &#8220;in v smrti se bom obrnil v \u017eivljenje s svojim pobo\u017eenim in zlim obrazom.&#8221; Imel je vse razloge, da je bil zelo zagrenjen, imel je vse razloge, da je kri\u010dal prekletstvo in trpel do zadnjega na na\u010din, da je le malo Ukrajincev tudi v tej vojni. In njegovi mu\u010dilci, kaznovalci prepri\u010dani: nih\u010de ne ve za vas, ne bo sledu o vas, vse va\u0161e knjige bodo uni\u010dene, niti en rokopis va\u0161 ne bo izpu\u0161\u010den&#8230; In tudi brez gotovosti, ker Stus ni bil prepri\u010dan, da se bo nekaj sli\u0161alo o njegovem \u017eivljenju, o njegovem mu\u010deni\u0161\u010du in ustvarjalnem dose\u017eku, je \u017eivel to \u017eivljenje tako, kot je \u017eivel. Zame je to verjetno le nedosegljiv primer.<\/p>\n<p>Toda vedno sem govoril \u0161tudentom: no\u010dem, da ima\u0161 tak\u0161en test, no\u010dem, da Stusov primer postane tvoja rutina, tvoja realnost.<\/p>\n<p>Vendar vem eno: med evropskim povezovanjem v XXI stoletju smo veliko govorili o evropskih vrednotah. Verjetno pa niste sli\u0161ali ni\u010desar o evropskih vrlinah. In ko me vpra\u0161ajo, kaj lahko Ukrajina da svetu, kako je lahko na\u0161a ukrajinska pripoved tako kul, da bodo vsi razumeli: brez Ukrajine bo Evropa nepopolna. Brez Ukrajine, zahodne civilizacije se zahodna demokracija ne bo popolnoma uprela.<\/p>\n<p>To je tak preizkus XXI stoletja, kjer ukrajinci igrajo vodilno vlogo. Ja, mi igramo vodilno vlogo. Nismo prosili za to vodilno vlogo in ne bomo postali junaki. \u0160e posebej, ker bodo Habermas ali drugi napisali, da \u017eivimo v post-herojskih \u010dasih. Izkazalo se je tako: ta zgodba, ki se odvija pred na\u0161imi o\u010dmi, nam ka\u017ee, da se lahko dolo\u010dena doba zaradi udobja zaradi civilizacijskih in informacijskih dose\u017ekov smatra za postjuna\u0161ko. In potem obstaja tako o\u010diten problem, ki ga ni mogo\u010de re\u0161iti niti s tehnologijo, niti z visokotehnolo\u0161kim oro\u017ejem, ali z gospodarskimi vzvodi, ali s kulturnimi, ali z drugimi.<\/p>\n<p><strong>In vedno manj je junakov.<\/strong><\/p>\n<p>In potem pride eno zelo pomembno vpra\u0161anje: na \u010dem temeljijo vrednote? Kar je dragoceno, je tisto, za kar ste pripravljene pla\u010dati ceno. Toda ta cena ni vedno ra\u010dun iz va\u0161e denarnice ali klic iz va\u0161ega elektronskega ra\u010duna. In \u010de gre za va\u0161e zdravje, varnost, \u010de gre za va\u0161a naporna prizadevanja, ko gre za va\u0161e \u017eivljenje, za \u017eivljenja va\u0161ih otrok, kaj ste pripravljeni pokazati potem?<\/p>\n<p>In to so vpra\u0161ali na\u0161i klasiki. Spomnim se tega vpra\u0161anja med mnogimi ukrajinskimi pisatelji. Taras Shevchenko o tem \u017ee pravi: &#8220;Kaj si? Ali vpijete, da vas Bog ni prisilil, da neresnico ubogate? In ti se nagaja\u0161, kot si bil.&#8221; Te besede zdaj niso usmerjene k bratom, slepim Grkom Ukrajincev. Usmerjeni so proti bratom slepih onkraj na\u0161ih zahodnih meja. In tisti, ki so imeli cepivo proti tako brutalnemu in pervazivnemu nasilju, ostajajo vidni. \u010cehi, Slovaki, Poljak, Litvanci, Latvijci, Estonci. Tam so \u017ee bili in vedo, da so, bog ne daj, naslednji za nami in da se ne bodo upreli.<\/p>\n<p>Zato se izka\u017ee, da je to zelo pomembna stvar \u2013 zdaj cenimo vrline. In te vrline niso nekaj, kar leti v zraku. Vrline so vsemu. \u010ce razmi\u0161ljamo o tem \u2013 povezan je tudi s kr\u0161\u010danskim pogledom na svet, v Aristotelu pa v njegovi \u00bbNicomacheanski etiki\u00ab velik pogovor govori o vrlinah. Po drugih interpretacijah jih imenuje devetkrat \u2013 12. Pravi pa, da je vrlina nekaj, kar le\u017ei na sredini. To je najpomembnej\u0161e, da se ne prikne\u0161 ne brezni ne drugemu. Recimo, da je pogum vrlina. Toda razmno\u017eevanje in noro tveganje brez razloga ni vrlina. Pa tudi strahopetec.<\/p>\n<p>In Ukrajinci zdaj&#8230; Smo na zelo te\u017eak na\u010din, vendar smo pri\u0161li do tega \u010drnogorskega grebena vrlin. In utele\u0161amo jih. Morda ne posebej mene v tem trenutku, Toda veliko mojih znank. Ob\u010dudujem svoje prijatelje, ob\u010dudujem tujce \u2013 tiste, katerih imen prej morda \u0161e nisem sli\u0161al. In zdaj mislim: um&#8230; Ljudje blizu mene lahko, ampak kaj lahko jaz? Kak\u0161en si? In zdi se mi, da namesto spirale nasilja pri nas odvr\u017eejo spiralo poguma, spiralo nove neustra\u0161nosti. Tudi, morda, ker si \u017eelimo na\u0161ih vnukov in praunukov pri nas za dolgo \u010dasa.<\/p>\n<p>In vemo, da \u010de boste morali trpeti za to zdaj, to je cena vredna pla\u010dati. In \u010de moramo umreti za to, potem mnogi od nas morda niso pripravljeni na to, ampak oni bodo umrli. In nobenega ve\u010djega testa ni mogo\u010de dati. Ker predsedniki sveta zdaj zelenskega gledajo s tak\u0161nim navdu\u0161enjem, ne zato, ker bi se nenadoma zaljubili vanj, ampak zato, ker so se vpra\u0161ali: kaj, \u010de bi se to zgodilo meni, moji dr\u017eavi, kaj bi storil? Najpomembnej\u0161e pa je, kaj bi naredili moji ljudje? In zdaj si predstavljam&#8230;<\/p>\n<p>Neko\u010d sem to napisal v neki pesmi, da smo nosilec energije. Imate lahko odli\u010dne rezerve zlata, nafte (\u010drnega zlata), plina, nekaj drugega, \u010de pa nima\u0161 nosilca energije, potem bo\u0161 z vsem tem nekaj naredil.<\/p>\n<p>Pravzaprav, kaj se je zgodilo in kaj se je zgodilo: na\u0161i sosedje so zaspale svojo dr\u017eavo. Morali so tvegati na dolo\u010denih to\u010dkah, morali so podarijati. Odlo\u010dili so se, da se ne spla\u010da. Evropske vrednote pa so jim povedale, da se ne spla\u010da. In v prvih letih vojne, ki se je za\u010dela za nas leta 2014 (soo\u010denje, seveda, prej, vendar oboro\u017eeni spopad leta 2014), so mnogi moji nem\u0161ki prijatelji rekli \u2013 no, zakaj jim ne da\u0161 teh de\u017eel?<\/p>\n<p><strong>\u0160e vedno se je sli\u0161alo.<\/strong><\/p>\n<p>To so zelo pomembne to\u010dke in pojasnili smo jim. Tudi mi moramo pridobiti potrpljenje. Potrpljenje je vrlina, mimogrede. Pogovoriti se moramo in odgovoriti na vpra\u0161anja, podrobno razlo\u017eiti. In ko ni povsem jasno \u2013 ponovno prevesti. Ker prevajalska prizadevanja niso samo prevod iz drugega jezika, gre za prevod iz izku\u0161enj v izku\u0161nje. In moja lepa \u0161tudentka drugega letnika mi je napisala iz Dresdna: Ga. Irino, ne boste verjeli, najla\u017eje je bilo pomagati na\u0161im beguncem utrditi babice, ki so starej\u0161e od 80 let. Ker so bili otroci, ko je sovjetska vojska vstopila v Nem\u010dijo, razumejo vse.<\/p>\n<p><strong>Zdaj se veliko govori o tem, koga bi morala ukrajinska literatura roditi po vojni, kako bomo razumeli vojno. Remarque je pogosto naveden kot primer. Je Remarque tisti, ki ga bomo potrebovali po zmagi v tej vojni?<\/strong><\/p>\n<p>Ve\u0161, ve\u010dja kot je po\u0161kodba, manj vemo, kako dolgo bo obmo\u010dje ti\u0161ine trajalo. Na primer, po holodomorju dobre knjige o umilah niso takoj sledile. Tudi tam, kjer menda ni bilo zunanje cenzure in kjer ni bilo represije. In dati moramo \u010das in mir, \u0161e posebej po vojni ne bo \u010dasa in miru.<\/p>\n<p>In no\u010dem, da bi imeli tako ambicijo, da bomo pisali najbolj\u0161e knjige o tej vojni. In kaj, \u010de najbolj\u0161e knjige o tej vojni pi\u0161ejo tuji novinarji, ki skupaj z na\u0161imi novinarji sedijo v rovovih, \u010de ne na ni\u010d, potem na prvi liniji? In kaj, \u010de so jo napisali ljudje, ki so stali na strani poljske ali moldavske meje in sprejeli e\u0161elone na\u0161ih beguncev z otroki v \u010dasu, ko ni bilo ni\u010d jasno in je bila katastrofa popolna?!<\/p>\n<p>Katastrofa se je zganjala tako veliko, da se nih\u010de ne more soo\u010diti s tem. In so se s tem soocili, saj so ljudje na drugi strani meje lahko odprli ne le svoje denarnice, ne samo srca, ampak tudi vrata svojih domov, da bi poravnali popolne tujce. In kot je zanimivo povedala ena moja poljska prijateljica, je v prej\u0161njih 10-20 letih izraz na poljskem &#8220;moj ukrajinec&#8221; pomenil &#8220;gospa pred \u010di\u0161\u010denjem&#8221;, zdaj pa imajo mnoge moje vrstnice, ali mlaj\u0161e od mene, tudi &#8220;moje ukrajinke&#8221; \u2013 in to je povsem druga\u010de. Zanje je to prijatelj. To je oseba, ki jo ob\u010dudujem, to je oseba, ki ji zdaj pomagam, ker mi pomaga njena dr\u017eava. Imam dom, ker nima doma za\u010dasno. Slu\u017ebo imam, ker ga za\u010dasno nima.<\/p>\n<p>In zelo zanimivo je bilo ogledati predsednika Dudo, ki je v teh trenutkih ne le pri\u0161el v Ukrajino, \u0161e vedno zelo nevaren, ne samo, da je imel neverjeten govor v Verkhovni Radi, ampak je dejal, da je Poljska Ukrajini zagotovila globoko zadaj. In res je. Skupaj smo to lahko premagali, kajti \u010de bi se meje zaprle 24. februarja, si ne morem predstavljati, do \u010desa bi se spravili.<\/p>\n<p>Ali bi se lahko na\u0161i bojevniki in bojevniki tam borili, \u010de bi vedeli, da so tukaj njihovi sorodniki preprosto preko meja vsega, da nih\u010de ne bo poskrbel zanje, da noben vir ne bo dovolj za to in evropa nas je izdala?! Andrzej Duda pa je rekel: Ukrajincev ne kli\u010demo begunci, potem na\u0161i sosedje, potem na\u0161i prijatelji, potem na\u0161a dru\u017eina. Tako so me u\u010dili, da so ljudje bratje, nekatere sestre. In \u010de premislimo, se izka\u017ee, da izva\u017eamo vrline.<\/p>\n<p>Uspelo nam je, da so podjetja, ki nas mejijo na zahodu, opravila izpit.Bla\u017eenost, posku\u0161ajo dati, preden so vsi posku\u0161ali vzeti. In celo EU je po\u010dilo po \u0161nih, ker nekatere dr\u017eave niso \u017eelele upravljati s skupnim dobrom in so verjele, da so bile odlo\u010ditve napa\u010dne in nesosnovne.<\/p>\n<p>Mislim, da imamo vlogo v tej vojni. In verjamem, da se pomen Ukrajine ne bo zmanj\u0161al, ampak se bo pove\u010dal \u0161ele po koncu te vojne. Sile na\u0161ega sovra\u017enika se topijo, vemo, da ukrajina zdaj zaostaja za 65 % svetovnega gospodarstva, to so na\u0161i zajci. Rusija predstavlja 1,5 % svetovnega gospodarstva. Na svetu \u0161e nikoli ni bilo take stvari, da bi se tak\u0161en dele\u017e lahko kon\u010dal v korist tako manj\u0161ega igralca, ki se poleg tega tudi zme\u0161anega terorista zme\u0161a. Za 77 dnienzyve v Donbasu so napredovali tako, da so ujeli 0,3 % ukrajinskega ozemlja. S to hitrostjo nas bodo pojedli 22 let. Upam, da se bomo hitreje soocili.<\/p>\n<p><strong>Gospa Iryna, najlep\u0161a hvala za zanimive \u2013 ne le literarne, ampak tudi kulturne pogovore, konceptualne in polne razli\u010dnih primerov in analogij.<\/strong><\/p>\n<p>Hvala za povabilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>ruska kultura, njen vpliv na svet in Ukrajino. Katere ruske klasike je vredno vedeti? Kaj je merilo kulture? Koga naj ukrajinska kultura rodi po zmagi v vojni? Najve\u010dji zgodovinski mit, ki \u0161koduje Ukrajini in kako brati rusko literaturo po Bu\u010di in nasploh, od vsesplo\u0161ne invazije? Danes v &#8220;Brez Bromine&#8221; Iryna Starovoyt je kandidatka za filolo\u0161ke [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":640,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[326,133,138,134,130,132,129,327,131,66,26,32,325,128,76],"class_list":["post-638","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-iryna-starovoyt","tag-khmelnytsky-novice","tag-knjizevnost","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-program-brez-broma","tag-rivne-novice","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-ukrajinsko-ruski-odnosi","tag-vitaliy-lyaska","tag-volyn-novice","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/638","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=638"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/638\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/640"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=638"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=638"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=638"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}