{"id":6302,"date":"2022-09-18T11:09:02","date_gmt":"2022-09-18T11:09:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-09-samo-en-scenarij-je-primeren-ukrajini-valeriy-pekar-o-prihodnosti-po-zmagi\/"},"modified":"2022-09-18T11:09:02","modified_gmt":"2022-09-18T11:09:02","slug":"samo-en-scenarij-je-primeren-ukrajini-valeriy-pekar-o-prihodnosti-po-zmagi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-09-samo-en-scenarij-je-primeren-ukrajini-valeriy-pekar-o-prihodnosti-po-zmagi\/","title":{"rendered":"&#8220;Samo en scenarij je primeren Ukrajini.&#8221; Valeriy Pekar o prihodnosti po zmagi"},"content":{"rendered":"<p>Zakaj Ukrajina ni Rusija? Kak\u0161no vlogo je imel Kravchuk v oddaljenosti Ukrajincev od ruske poti? Zakaj gnoj ZSSR ni zastrupil na\u0161e nacionalne identitete? Ali je realno izvesti reforme med vojno? Kaj ukrajina res potrebuje, da se dvigne po vojni? Bo Marshallov na\u010drt deloval za nas? Kako je mogo\u010de Popraviti Rusijo? Toda kaj bo prava zmaga?<\/p>\n<p>V novi zadevi \u00bbLokalna zgodovina\u00ab bomo govorili o tem, kaj je v resnici povzro\u010dilo vojno, kako se je ukrajinska neodvisnost razvijala in pre\u017eivela ter kaj se bo zgodilo po tako za\u017eeljenem koncu vojne. Gost oddaje je publicist in u\u010ditelj poslovne \u0161ole Kyiv-Mohyla Valery Pekar.<\/p>\n<p><em>Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u042f\u043a\u043e\u044e \u0431\u0443\u0434\u0435 \u0423\u043a\u0440\u0430\u0457\u043d\u0430 \u043f\u0456\u0441\u043b\u044f \u043f\u0435\u0440\u0435\u043c\u043e\u0433\u0438? | \u0412\u0430\u043b\u0435\u0440\u0456\u0439 \u041f\u0435\u043a\u0430\u0440\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/iqOYF5BPwog?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><strong>Od 24. februarja posku\u0161amo najti razmejitev te vojne. Na za\u010detku so se sli\u0161ale tese o &#8220;patriotski vojni&#8221;, zdaj se vse bolj sli\u0161i &#8220;protiimerialisti\u010dna vojna&#8221;. Kako lahko dolo\u010dimo bistvo te vojne?<\/strong><\/p>\n<p>To je vojna za neodvisnost. Vse dr\u017eave, ki se \u017eelijo oddaljati od imperija, imajo v svoji zgodovini vedno revolucijo, sledi vojna za neodvisnost, za\u010den\u0161a z ameri\u0161ko revolucijo. In tudi v tistih dr\u017eavah, ki so jih imperiji izpustili. In imperiji na splo\u0161no redko izpustijo koga. Primer Indije, Izraela, ko imperij spusti, ker stari, utrujeni, potem sosedje ne spustijo.<\/p>\n<p>Zelo pomembno je, da izvemo vzroke vojne. \u010ce bi govorili ukrajinsko v Kharkivu, ne bi bilo vojne. O\u010ditno je razlog veliko globlje.<\/p>\n<p>Rusija potrebuje Ukrajino. Kot demografski vir, ker ima zdaj Ruska federacija grozno demografsko skew, prebivalstvo upada, potrebujejo ljudi. Kot gospodarski, agrarski, industrijski vir. Kot zunanjepoliti\u010dni vir, ker je mogo\u010de \u0161e naprej projiciti vpliv preko Ukrajine na srednjeevropske dr\u017eave. Kot doma\u010da politi\u010dna sredstva pokazati Rusom, da menda demokracija in liberalizem ne pre\u017eivita.<\/p>\n<p>In na koncu, kar je zelo pomembno, je Ukrajina potrebna kot semanti\u010dni vir. Gre za pomene. Vse, kar ima dana\u0161nja Rusija, prihaja z na\u0161ih ozemelj, ve\u010dinoma iz Kijev: zgodnje ozemljavstva, pisanja, same ideje tretjega Rima, ideje imperija, slovanske bratov\u0161\u010dine. \u010ce zdaj Rusiji vzamemo vse, kar je prejela od Kijev \u2013 bodisi tisto, kar je bilo dano (bodimo iskreni, Kyiv je Rusiji dal veliko) ali pa jo ukradli \u2013 potem bo ostala bencinska \u010drpalka v mo\u010dvirju. Kako se bo kon\u010dalo.<\/p>\n<p><strong>V tem primeru se Rusija kot imperij ne bo zgodila?<\/strong><\/p>\n<p>Lenin je tudi vedel, da Rusija ne more biti imperij brez Ukrajine. Zato so posku\u0161ali vle\u010di Ukrajino v Sovjetsko zvezo.<\/p>\n<p>Ruski strategi menijo, da je semanti\u010dna vojna najvi\u0161ja stopnja vojne. Ne bom dal njihovih imen, da se ne ogla\u0161ajo, vendar bom citiral. Rekli so, da je semanti\u010dna vojna vojna za pravico do dajanja imen pojavov, vojna za preteklost, vojna za razli\u010dico zgodovine. Kot je bilo lepo re\u010deno: kdor zmaga v tej vojni, bo drugega poklical za fa\u0161ista. Vemo, kako nas kli\u010de ruska propaganda. Hkrati vidimo, da so vsi znaki samo na drugi strani.<\/p>\n<p><strong>Pomembno je, da je jezik vzrok za to vojno? Ker je &#8220;ruski svet&#8221;, po stali\u0161\u010dih njegovih ideologov, zelo jasno opredeljen kot kraj, kjer se med drugim govori rusko.<\/strong><\/p>\n<p>V Gruziji ali Siriji nih\u010de ni govoril rusko. Zamisel je, da se meje imperija ne kon\u010dajo. Samo tam, kjer je odvle\u010dejo. V angle\u0161ki razli\u010dici Wikipedije je zanimiv zemljevid \u0161iritve cesarstva, ki jasno ka\u017ee, da se je imperij vedno \u0161iril na obmo\u010dja, kjer nikoli ni bilo ruskega jezika in &#8220;ruskega sveta&#8221;.<\/p>\n<p>&#8220;Ruski mir&#8221; je zamenjava za komunizem in neusli\u0161na. \u010ce je bil komunizem do neke mere uspe\u0161na ideologija, je ujel polovico sveta, Afri\u010dane, Latinske Ameri\u010dane, ki so verjeli v komunizem, potem tudi sami Rusi ne verjamejo v &#8220;ruski svet&#8221;. To je neusli\u0161en poskus, da ponudi\u0161 ljudem nekak\u0161no ideologijo. Ruska vojska ne potrebuje jezika za vdov v nobeno dr\u017eavo. Kot je to storila leta 2008 z Gruzijo, kjer se rusko ne govori. Operacije lahko izvaja v razli\u010dnih dr\u017eavah, kjer ruski nikoli niso govorili.<\/p>\n<p>Zaradi te ruske propagande verjamemo, da so, pravijo, ljudje prvega razreda \u2013 ki govorijo ukrajin\u0161\u010dino, drugi razredi \u2013 ki govorijo surzhik, in so ljudje tretjega razreda \u2013 komunicirajo v ru\u0161\u010dini ali kateri drugi. Zdi se mi, da tak\u0161nih daril Putinu, kot je \u0161irjenje rospropagande, ne bi smeli dajati.<\/p>\n<p>Temeljni razlog za vojno je, da smo se ujamele na nasprotne poti. Vrnimo se v leto 1991.Ir. V tem \u010dasu sta bili Ukrajina in Rusija pribli\u017eno na enaki ravni kulturnega, gospodarskega, du\u0161evnega razvoja. Vsi smo zapustili ZSSR, prebivalstvo je bilo izdano. Rusija je bila bogatej\u0161a, ker je imela ve\u010d sredstev. Naslednja je travma v 90-jih, svet znan ljudem raz\u0161el, vse generacije so ostali brez podpore, brez pravil igre.<\/p>\n<p><strong>Reforme propadajo, zlasti v Rusiji.<\/strong><\/p>\n<p>Reforme so propadle v vseh postsovjetskih dr\u017eavah, razen v baltskih dr\u017eavah. Po travmi v 90-jih je pri\u0161lo leta 2000, ko sta se Ukrajina in Rusija za\u010deli premikati v razli\u010dne smeri. V Ukrajini se je proces, imenovan modernizacija, za\u010del zelo po\u010dasi. To je prehod na naslednjo fazo razvoja, prehod iz oligarhi\u010dne fevdalnosti v odprt dostop, kot pravi nobelovec v ekonomiji Douglas North. V\u010dasih se zdi, da se samo plazimo v pravo smer, ali pa, kot se \u0161alijo, la\u017eemo, a v pravo smer.<\/p>\n<p>Kaj se je zgodilo v Rusiji v tem \u010dasu? Za\u010del se je plaziti nazaj, se od sovjetskega in postsovjetskega oligarhskega fevdalizma premakniti v bolj arhai\u010dne sisteme. V Rusiji ni oligarhov, vsi ti ljudje so le imetniki Putinove lastnine in komu kaj ne ustreza, se dogajajo vse vrste te\u017eav. Vpra\u0161aj Khodorkovskega in ne bo\u0161 vpra\u0161al Berezovskega.<\/p>\n<p>To je zelo centraliziran sistem, v Rusiji ni ve\u010d ravnovesja regionalnih elit, kot je bilo neko\u010d. Eno dvori\u0161\u010de, kanov ribnik, vse odlo\u010ditve so sprejete tam. In najpomembnej\u0161e: tradicionalne o\u010detovske vrednote, zna\u010dilne za ZSSR, kot so red, varnost, nega, spreminjanje v zelo arhai\u010dne vrednote zaporni\u0161ke subkulture: prevlada na vrhu, pre\u017eivetje spodaj. Kot je povedal moj prijatelj, futurolog Andrei Zablotsky: Ukrajino je napadel ogromen 140 milijonti zapor. Z mojim idolotorstvom, besedami in na\u010deli, kot je &#8220;zashkvar&#8221; (povsem zaporni\u0161ka stvar, res ne bi \u017eelel, da bi ta beseda za\u0161la v ukrajinsko kulturo), z razumevanjem, da obstaja vi\u0161ja kasta, vendar obstaja badass, s kultom nasilja, krutosti, mrtvih. To so pravzaprav poganstvo, poganstvo, predkr\u0161\u010danska prepri\u010danja, ki so osnova \u017eivljenja tam.<\/p>\n<p>Torej, \u010deprav po\u010dasi, a Ukrajina se premika navzgor, medtem ko se Rusija premika navzdol. Nato za\u010dne Ukrajina po 2016 mo\u010dno pridobivati hitrost &#8211; gibanje proti evropskemu povezovanju, proti evroatlantskemu. Rusija se za\u010denja \u0161e hitreje pahati v preteklost. To pomeni, da sva bila zelo oddaljena drug od drugega. In, bodimo odkriti, med Ukrajino in Rusijo so bile v 90.- jih zelo tesne vezi \u2013 osebne, dru\u017einske, poslovne, kulturne. Vse to se je pokvarilo, seveda.<\/p>\n<p>Pravzaprav se borimo za to, da bo na\u0161a prihodnost sodobna dr\u017eava. Borijo se za svojo preteklost.<\/p>\n<p><strong>Da bi preteklost bila prihodnost.<\/strong><\/p>\n<p>To je pomembna stvar. Va\u0161a revija zelo dobro pi\u0161e o zgodovini, razumeti moramo, kaj se tam dogaja v smislu zgodovine. So za vrnitev v preteklost, za obnavljanje obmo\u010dij vpliva, za vrnitev v klub velike sile, da prevzamejo mesto, ki so ga \u017ee za vedno izgubili. Rad bi vas spomnil, da je bilo pred 2500 leti, ko sta se umetnost in znanost o strategiji pojavili \u0161ele na starodavni Kitajski, odlo\u010dena, da je nemogo\u010de zmagati v vojni za preteklost. Ker je preteklost.<\/p>\n<p>Torej smo v vojni za prihodnost, oni pa za preteklost. In to je glavni razlog, zakaj nikoli ne morejo zmagati, ampak bodo zagotovo pora\u017eeni.<\/p>\n<p><strong>Zakaj torej Ukrajina ni Rusija?<\/strong><\/p>\n<p>Prvi razlog je Evropa. Evropa je bila za nas vedno svet, v okviru evropskega sveta. V Lvivu se po\u010duti malo bolje, v Kijevu je malo manj. Spomnimo pa se, da se je Rusija pojavila kot del evropskega prostora. Za nas je Evropa model, za Rusijo je Evropa proti Rusiji, to je nekaj, \u010desar ne prepoznajo, nekaj, \u010desar so si nasprotovali stoletja.<\/p>\n<p>Druga svetloba je nacionalizem. Pravi, da bi moral vsak narod \u017eiveti v svoji dr\u017eavi in biti tam sre\u010den. Vsak narod ni slab\u0161i od drugih. Tako kot so nekateri narodi zgradili svoje cvetoce dr\u017eave, lahko to stori vsak narod. Zato je ukrajinski nacionalizem pomemben vodnik za Ukrajino. In zakaj ne deluje v Rusiji? Ker ga ni \u2013 ni ruskega naroda.<\/p>\n<p><strong>Imajo imperializem.<\/strong><\/p>\n<p>Imajo cesarski sistem, kjer so ni\u017eji dru\u017ebeni razredi Rusov zatirani kot druga zatirana ljudstva, kot so Tatarji, Kalmyki, \u010ce\u010deni ali Jakuti, ali kdorkoli drug.<\/p>\n<p><strong>Kak\u0161na je vloga Leonida Kravchuka v dejstvu, da nismo sledili poti Rusije, Tad\u017eikistana, Kazahstana in vseh postsovjetskih dr\u017eav, razen baltskih dr\u017eav?<\/strong><\/p>\n<p>Pred kratkim sem imel prilo\u017enost govoriti v zahodnoevropski dru\u017ebi o razliki med rusko in ukrajinsko politi\u010dno kulturo. Do leta 1169 sem lo\u010dil to\u010dko delil dve kulturi: ko je klasi\u010dni sistem Rusije, ko so knezi posku\u0161ali vladati na najbolj\u0161em mestu zase, in po mo\u017enosti v Kijevu, ker je to visok prestol, ko so knezi \u010dutili skupnost in plemensko lastnino vse Rusije, so se vsi po\u010dutili kot \u010dlan enega samega fevdalnega sistema, zaradi \u010desar nih\u010de ni \u010dutil skupnosti in plemenske lastnine vse Rusije.In ko ni ubil doma\u010dinov, ni oropal mest, ker jutri bo\u0161 morda moral vladati v tem mestu. In tukaj je prvi rop in invazija na Kyiv.<\/p>\n<p>Poglejmo kontinuiteto. Podpiram tezo o odvisnosti od poti ali u\u010dinku dlake. Pot, ki je pot potovala, vpliva na to, kaj se bo zgodilo naslednje. To ne pomeni posu\u0161ja. To pomeni fatum. Lahko se izvle\u010dite iz brduha, vendar mora biti to zelo mo\u010dno, zavestno prizadevanje celotne dru\u017ebe. \u010ce ne, potem je valjanje po kosmi\u010di zelo enostavno in prijetno.<\/p>\n<p>Zapomnimo si, kaj se je zgodilo. V Kijevu je obstajal litavski mehki fevdalni sistem, v Moskvi &#8211; hordski togi centralizirani sistem nasilja. Potem smo imeli magdebur\u0161ki zakon v mestih, oni so imeli guvernerje avtokratov. Imeli smo Kozaka &#8211; aristokratsko voja\u0161ko republiko, imeli so absolutizem. Kak\u0161en vidik \u017eivljenja ne bi vzeli \u2013 razlika je ogromna.<\/p>\n<p>Rad bi vas spomnil, kako so se Kozaki spra\u0161evali, zakaj car Aleksej ni hotel v zameno prisegati na zvestobo. To so z vidika Kozaka, evropske logike, odnosov normalni. V sistemu fevdalnih odnosov so vedno dvostranski: vazal \u2013 gospodar, Kozaki prisegajo carju, carju \u2013 na Kozake, vzajemne obveznosti. Tako kot danes obstajajo vzajemne obveznosti med oligarhi navpi\u010dno: makrooligarh in mini-oligarh, ki dela zanj, sta dvostransko povezana.<\/p>\n<p>Obstajal je arhai\u010dni sistem: su\u017enjev ni, niso podlo\u017enika. In obrnili so se k kralju: Jaz, tvoj slu\u017eabnik. Izkazalo se je, da je bila tu na jugozahodnih de\u017eelah narisana ena pu\u0161\u010dica, druga &#8211; na severovzhodu. Ne bom rekel, ali slovanske de\u017eele niso slovanske, saj se bomo vrnili k temu, kako je bila Rusija tvorna. Potem je bila razlika v resnici mo\u010dno ob\u010dutna.<\/p>\n<p>Jezik do novih sprememb ni bil ozna\u010devalec identitete. Ljudje so govorili razli\u010dne jezike in \u010dutili svojo identiteto po narodnosti, sistemu, ki mu pripadajo. \u010ce bi v \u010dasu Bohdana Khmelnytskega hodili skozi Lviv in spra\u0161evali ljudi, kdo so, bi sli\u0161ali zelo razli\u010dne odgovore. Nekdo bi rekel: &#8220;Jaz sem plemeniti.&#8221; Nekdo bi rekel: &#8220;Jaz sem ortodoks&#8221; (ali grkokatolik). To pomeni, da se po\u010duti skupnega z vsemi drugimi ortodoksnimi, ne glede na to, kako plemeniti ali kmetje so. Nekdo bi rekel: &#8220;Jaz sem Kozak.&#8221; In to bi pomenilo: zaman, da govorimo isti jezik, smo druga\u010dni, ker nisem pra\u0161i\u010derejec ali Grk. In nekdo bi rekel: &#8220;Sem prebivalec Lviv.&#8221; In morda bi bila oseba judovskega ali armenskega potomca.<\/p>\n<p>\u010ce se vrnemo v pu\u0161\u010dico: od leta 1991 je bilo v Ukrajini sedem konkuren\u010dnih volitev, v Rusiji ni\u010d. To je pravzaprav kosmata.<\/p>\n<p>Po eni strani je vloga posameznika majhna, za\u010drtana je kosmata in ji sledimo. Po drugi strani, kaj je krav\u010duk naredil, kaj je \u0161e eno kosmoto polegal \u2013 miren, natan\u010den prenos mo\u010di. Od takrat je to tradicija, vsaki\u010d, ko imamo demokrati\u010dni prenos oblasti. Razen tistih idiotov, ki ne vedo igrati te igre, ampak imajo mesto v Rostovu.<\/p>\n<p><strong>Zakaj sovjetski gnoj ni zaspal te prave ukrajinske dlake?<\/strong><\/p>\n<p>Nemogo\u010de je zaspati, saj je v njej zelo globoko in je odvisno od knjig, ki jih beremo kot otroci, od junakov, ki jih \u010dastimo. Zato je pomemben del semanti\u010dne vojne spreminjanje zgodovine. \u0160e enkrat bom citiral ruske stratege: zgodovina se spremeni v absolutno oro\u017eje, naslednja generacija pa se zbudi in \u010duti pripadnost drugi dr\u017eavi, dr\u017eavi, ki je vsilila svojo razli\u010dico zgodovine. To je sistem, v katerem Ukrajina in Rusija obstajata skupaj.<\/p>\n<p>Kak\u0161ne so na\u0161e naloge iz tega? Hitro se moramo premakniti po poti modernizacije. Ker se mala Rusija ne more braniti pred Veliko Rusijo. In Putin je ra\u010dunal na to: da sta na\u0161a dru\u017eba in na\u0161a vojska ostali sovjetski. Mislil je, da se ni ni\u010d spremenilo. Optika, prek katere Kremlin meni, da Ukrajina ni dovolila, da bi videla temeljno razliko. Verjeli so v lastno legendo, da ukrajinski narod ne obstaja, in \u010de je tako, bi moralo biti na sre\u010danju cvetje, kruh in sol. \u0160ele drugi e\u0161elon ruske invazije je moral resno delati s plasti\u010dnimi vre\u010dkami, mobilno krematorijo in ogromnimi seznami novinarjev, javnih aktivistov, umetnikov, duhovnikov, podjetnikov in tako naprej. In mislili so, da bo lahka hoja, morda bodo nekateri nacionalisti dali obupan odpor. A se ni zgodilo tako, kot bi moralo.<\/p>\n<p>Kaj naj naredimo? Bolj ko se bomo oddaljeli od Sovjetske zveze in Rusije, bolj bomo utrdili na\u0161o zmago.<\/p>\n<p><strong>Toda kak\u0161ne so reforme, ko je vojna?<\/strong><\/p>\n<p>Ves. Vojna omogo\u010da spremembe. Reforme so po\u010dasne, ker se ogromno ljudi boji sprememb. Sociologi so ljudi v \u010dasu 2016-2017 spra\u0161evali, ali so za reforme ali ne, 70-80 % je odgovorilo &#8220;da&#8221;. In ko so sociologi posebej vpra\u0161ali \u2013 ste za deregulacijo, za zemlji\u0161\u010dno reformo, za reformo zdravstva, za decentralizacijo, za vzgojno reformo? 12-17 % je bilo za. Ljudje se bojijo sprememb in to je normalno.<\/p>\n<p>Vojna naredi fantasti\u010dno stvar. To uskladi ljudi s spremembami. Ljudje razumejo, da medijiSo klju\u010dnega pomena, brez njih ne more\u0161 pre\u017eiveti. V tej situaciji lahko naredi\u0161 vse.<\/p>\n<p>Naj ti dam primer. \u010ce v prvih mesecih velike vojne ne bi bilo za\u010dasne deregulacije, bi ukrajinski posel preprosto padel in ne bi dvignil Ukrajincev. In do avgusta je bil prora\u010dun za davkopla\u010devalce. To, kar nam dajejo zahodni partnerji, je glede obsega presegalo znesek, ki ga prejmemo od davkopla\u010devalcev. Deregulacija je bila za\u010dasna in to je treba storiti za vedno. Ukrajina je po ekonomski svobodi na 130. mestu na svetu. Tak\u0161na dr\u017eava ne more vstati po vojni.<\/p>\n<p>Mimogrede, obstajajo dobri primeri. Romunija je bila precej \u0161ibka na podro\u010dju gospodarske svobode in v samo nekaj letih je naredila potrebne temeljne spremembe.<\/p>\n<p><strong>Obstajajo pa \u0161e dodatni primeri gospodarsko uspe\u0161nih preobrazb, kot sta Singapur ali Ju\u017ena Koreja.<\/strong><\/p>\n<p>Kaj je potrebno za gospodarski preboj? Pravi\u010dnost. Prav v teh dneh se odlo\u010da o usodi pravosodne reforme, ki bo v Visokem sodi\u0161\u010du, v Visoki komisiji sodnikov itd., ti ljudje bodo izbrali prihodnje sodnike. Od 7000 sede\u017eev je 3000 prostih. To je edinstvena situacija. Polovico sodstva lahko spremenimo. Kriti\u010dna to\u010dka je, kdo bo imenoval te sodnike: kreposti ljudje bodo izbrali kreposti, predstavniki pravosodne mafije bodo izbrali tiste, kot so sami. To bo dolo\u010dilo prihodnost Ukrajine za 25-30 let \u2013 dokler traja mandat teh sodnikov.<\/p>\n<p>Obenem rusija \u0161e naprej drsi navzdol in vzpostavlja vse ve\u010d arhai\u010dnih kulturnih, verskih in gospodarskih sistemov. Kak\u0161na prihodnost \u010daka Rusijo? To je zadnji imperij na planetu. Lahko re\u010demo, da ima Kitajska zna\u010dilnosti imperija. Toda v klasi\u010dnem utele\u0161enosti je to le Rusija, ki zatira pribli\u017eno sto du\u0161. Ona jih je pokon\u010dala, posku\u0161ala russificirati, asimilirati, odvzeti jim pravico do lastne kulture, zgodovine, jezika. Zato morajo Ukrajinci zelo dobro razumeti, kaj \u010dutijo ti narodi, saj so bili do nedavnega tudi sami taki \u017ee ve\u010d sto let.<\/p>\n<p>Tako kot so danes predstavniki teh  narodov mobilizirani v boj proti Ukrajini, tako so Ukrajinci \u017ee stoletja vklju\u010deni v vojne za zaokro\u017eevanje cesarstva. To je klasi\u010den cesarski sistem.<\/p>\n<p><strong>Imajo ljudje, kot so pokopani, kak\u0161no nacionalno zavest? Zdi se mi, da je zelo globoko skrita.<\/strong><\/p>\n<p>Tam se dvigajo nacionalna gibanja, hitro se razvijajo, v nekaj mesecih gredo dale\u010d. Zdaj smo z vami v Lvivu. Ampak moj spomin na poznih 80-jih &#8211; zgodnjih 90-jih je Kyiv, ker sem dr\u017eavljan Kijev. Zelo dobro se spomnim, kako so takrat rekli, da Ukrajinci niso sposobni ni\u010desar, da so popolnoma russificirani, asimilirali. In mimogrede, odra\u0161\u010dal sem v Kyivu, kjer je beseda &#8220;nogavice&#8221; na znaku trgovine pripeljala do norega smeha. Dejali so, da Ukrajinci nimajo nacionalne zavesti, razen zahodnih ozemelj, ampak to je majhen kos.<\/p>\n<p>Je bilo to res? Da in ne. Od zunaj, ja. Po vseh dru\u017ebenih travmah dvajsetega stoletja, po dr\u017eavljanski vojni, holodomorju, usmrtitvi renesanse, prvi in drugi svetovni vojni, je bil \u010cernobil neuporaben govoriti o ukrajinski nacionalni zavesti. In \u010de vzamemo leto 1991, bodimo odkriti, ve\u010dina Ukrajincev ni glasovala za nacionalno idejo, ko so izbrali Neodvisnost. To je zelo zanimiva stvar: ljudje so glasovali za Neodvisnost, ne zato, ker bi \u017eeleli novo, ampak zato, ker so \u017eeleli stare. Ljudje so glasovali za ohranitev Sovjetske zveze in ker je bilo nemogo\u010de ohraniti ZSSR znotraj meja, ki so jih imeli, so se odlo\u010dili, da jo obdr\u017eijo v mejah Ukrajine. Eno \u010detrtino Ukrajincev je vnela nacionalna ideja, tri \u010detrtine pa ni bilo. Stara anekdota o starem \u010dloveku, ki se plazi iz skrivali\u0161\u010da in pravi: &#8220;Fantje, in dobro smo napredovali!&#8221;, absolutno ni humorna. Zelo natan\u010dno odra\u017ea to, kar se dogaja. Z vsakimi volitvami se ta meja premika proti vzhodu.<\/p>\n<p>Politi\u010den znanstvenik Samuel Huntington je neko\u010d v svojih knjigah trdil, da Ukrajina ne more obstajati. To spominja na \u0161tudentsko anekdoto o bumbu: po zakonih aerodinamike bumber ne more leteti, ampak leti. To ni problem \u010dmurja, ampak problem zakonov aerodinamike. Torej je tukaj.<\/p>\n<p>Mislim, da se bo po sedanji vojni meja veliko premikala in bo pre\u010dkala meje ozemelj, zasedenih leta 2014. Kaj je \u010dez to mejo? Zelo zapletena zgodba.<\/p>\n<p><strong>Meja se bo premaknila.<\/strong><\/p>\n<p>Da. In Ukrajina ni le meja, ampak je, kot pravi zgodovinar Serhii Hromenko, ve\u010dfrontijska, torej meja v ve\u010d dimenzijah hkrati. \u010ce pogledamo fizi\u010dni zemljevid vzhodne Evrope, je edini kraj, kjer je mogo\u010de pre\u010dkati od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu, kri\u017ei\u0161\u010de na ozemlju Ukrajine. Vsak je hodil sem in tja za tiso\u010d let. In na kri\u017ei\u0161\u010du ni ravno priro\u010dno \u017eiveti, nekateri hodijo, ne vedno prijazni, osnutki nenehno pihajo. In potem pride doospecifi\u010dna vrsta ljudi so Ukrajinci. Z dolo\u010deno odprtostjo in hkrati bli\u017eine. Z mo\u010dnim ob\u010dutkom svobode, z zelo mo\u010dnim ob\u010dutkom mo\u010di lastne identitete. Toda s slabo izku\u0161njo sre\u010danja z vsemi tistimi, ki so se tiso\u010de let vra\u010dali sem in tja.<\/p>\n<p><strong>Ukrajina je v naro\u010dju svojih sosedov. Imperialistika Rusija je na eni strani. Po drugi strani pa Mad\u017earska in Poljska, ki imata mo\u010dne nacionalne pripovedi, ki so nad Ukrajino. Ne bo na tem kri\u017ei\u0161\u010du kompleks inferiornosti?<\/strong><\/p>\n<p>In bil je. Kar zadeva Rusijo, je velika, bogata. Dodaj \u0161e en mit o veliki kulturi. Toda zdaj tega kompleksa ne bo. Videli smo, da jih samo premagamo. S tem je kompleks inferiornosti nemogo\u010da.<\/p>\n<p><strong>Ali lahko izku\u0161nje Ju\u017ene Koreje, Singapurja, ki so se v razmerah stisnjenega vojnega \u010dasa spremenile v gospodarske tigre, delujejo v Ukrajini? Kaj je poleg reform potrebno, da Ukrajina postane vzhodnoevropski gospodarski tiger?<\/strong><\/p>\n<p>Singapur ni dober primer, ker je majhen in poseben. Ju\u017ena Koreja je najbolj\u0161a. V resnici pa je veliko primerov, ko dr\u017eave hitro nara\u0161\u010dajo. Za\u010dnimo z Zahodno Evropo po koncu 2. svetovne vojne in hladne vojne. Za gospodarski preboj je potrebno pet pogojev.<\/p>\n<p>Prvi in temeljni je varnostni de\u017enik. Nobena dr\u017eava ne bi mogla narediti gospodarskega preskoka, ne da bi imela na sebi odkrit varnostni de\u017enik. Nato je bil za Zahodno Evropo po 1949, za Vzhodno Evropo po 1990. ZDA so za Japonsko, Tajvan in Ju\u017eno Korejo. Brez varnostnega de\u017enika ne bomo mogli \u017eiveti, saj bomo do konca porabili \u010dudovita sredstva za obrambo.<\/p>\n<p>Druga stvar je, da potrebujemo kriti\u010dno maso ljudi, ki \u017eelijo spremembe. S tem imamo vedno te\u017eave. Zdi se mi, da je vojna premaknila ta kamen. Komuniciram z razli\u010dnimi ljudmi v zelo razli\u010dnih dru\u017ebenih stratah. V najhuj\u0161ih mesecih te vojne nisem videl strahu pred porazom. Toda eden drugega je strah, ki zdru\u017euje vse regije, vse socialne strate, strah, da bo po vojni vse enako, strah, da bomo zamujali prilo\u017enost. Ali, kot pravijo na\u0161i sovra\u017eniki, Ukrajina nikoli ne zamuja prilo\u017enosti za zatla\u010diti prilo\u017enosti.<\/p>\n<p>Upam, da bo ta strah mo\u010dan gonilo sprememb. Pravijo, da se bodo ljudje vrnili iz vojne. Utrujeni in po\u0161kodovani bodo. Na\u0161a naloga je, da zahtevamo spremembe. Tudi ko imamo omejene prilo\u017enosti, ko ne moremo na primer izpeljati ve\u010d tiso\u010d mit za po\u0161teno reformo, proti pravosodni mafiji. Ali ko ne moremo nastopati na televiziji, ker je samo maraton. Ampak to je \u0161e vedno na\u0161a dol\u017enost.<\/p>\n<p>Tretja pomembna stvar je gospodarska svoboda. To je celovit kazalnik, ne le deregulacija, privatizacija, pregleden dav\u010dni sistem, pregledna carina. Razumemo, da so carinniki zdaj najbogatej\u0161i ljudje v Ukrajini. Zanje ni vojne. Vse te reforme so bile zapisane, njihov seznam se redno predstavlja ukrajinskim oblastem, ki obljublja, da bo storil vse v bli\u017enji prihodnosti in nikoli ne.<\/p>\n<p>\u0160e ena pomembna stvar (morda bi jo bilo treba omeniti \u0161e pred gospodarsko svobodo) so po\u0161tene preizku\u0161nje. Brez njih se ne bo ni\u010d zgodilo.<\/p>\n<p>Tako peti kot zadnji je veliko denarja. Ne prihajajo v kraje, kjer ni varnostnega de\u017enika, kriti\u010dne mase ljudi, ki si \u017eelijo sprememb, po\u0161tenih poskusov. Morda prihajajo v kraje, kjer ni ekonomske svobode, ampak za kratko obdobje, kot so \u0161pekulacije.<\/p>\n<p><strong>Zdaj pogosto govorimo o Marshallovem na\u010drtu in njegovem kolegi v zvezi z Ukrajino, govorimo pa predvsem o gospodarstvu, obnovi. V kak\u0161ni meri se to, o \u010dem govorite, ujema z Marshallovim na\u010drtom, vsaj z na\u0161imi idejami o tem? Bolj grobo, ljudje mislijo, da bo Pri\u0161la Evropa, obnovila vse tukaj \u2013 in vse bo v redu.<\/strong><\/p>\n<p>Ne bo tako. Za\u010dnimo s tem, ko so zahodni Evropi ponudili Marshallov na\u010drt. Pomembno je, da se natan\u010dno spomnimo, kako se je to zgodilo. Po zavesti v drugi svetovni vojni je v Nem\u010diji delala komisija, imenovana po svojem vodji Hansu Morgenthauju. Morgenthau komisija je sklenila, da vsaki\u010d, ko Nem\u010dija postane razvita industrijska sila, za\u010dne svetovno vojno. Dvakrat je bilo in \u0161e tretji\u010d bo enako.<\/p>\n<p>Zaklju\u010dek: deindustrializacijo Nem\u010dije, da jo po drugi svetovni vojni spremenimo v nazaj agrarno dr\u017eavo. Dobro pa je, da so bili potem v Ameriki pametni ljudje. Spoznali so, da bo tak\u0161na agrarska dr\u017eava preprosto padla na plen komunistov in meja med svobodnim svetom in komunizmom se bo zelo preselila na zahod. Predstavljajte si Sovjetsko zvezo, ki ima celoten komunisti\u010dni blok plus celoten potencial Nem\u010dije, ne le srednje in vzhodne Evrope.<\/p>\n<p>Potem je namesto morgenthau komisije delovala \u0161e ena komisija, ki je dejansko imela Marshallov na\u010drt. Ideja je bila ta: Nem\u010dije ne more\u0161 dati preteklosti (in komunizem je preteklost), mora\u0161 jo dati prihodnosti. Da bi to storili, jo je treba obnoviti, narediti industrijsko dr\u017eavo, vendar demokrati\u010dno. Samo demokracija in liberalna ekonomija lahko re\u0161itaNem\u010dija ti ne zdrsne v nekak\u0161en sistem. In potem je bila tudi Evropska unija. Med 2 in 7 % BDP je bil dele\u017e vpliva Marshallovega na\u010drta v dr\u017eavah, ki jim je pomagal.<\/p>\n<p>Poglejmo zdaj sodobno Ukrajino. Ukrajina pravi, da potrebujemo na primer 500 milijard dolarjev. Toda to je prevelika vsota, ne obstaja na svetu, ni je mogo\u010de narisati. Kar je lahko: 50 milijard dolarjev so posojila, nepovratna sredstva, pomo\u010d pri nalo\u017ebah, preostalih 450 pa zasebne nalo\u017ebe. To pomeni, da se gospodarstvo pove\u010duje, ker zasebne nalo\u017ebe prihajajo sem in za\u010dnejo delati tukaj, ustvarjati delovna mesta, pove\u010dati pla\u010de, pove\u010dati produktivnost delovne sile zaradi najnovej\u0161ih tehnologij \u2013 ukrajina pa postane gospodarsko integrirana. Resni\u010den je. Vendar mora biti krov varnosti, kriti\u010dno \u0161tevilo ljudi, ki i\u0161\u010dejo spremembe, pravi\u010dna sodi\u0161\u010da, gospodarska svoboda.<\/p>\n<p><strong>Kdo lahko nadzoruje arhitekturo izvajanja tega na\u010drta? Ker je \u017ee v ukrajinski dru\u017ebi in med politiki neusmiljene, pravijo, da nam ne zaupate.<\/strong><\/p>\n<p>Seveda ne zaupajo. Ker zaupati tistim, ki nenehno goljufajo, ni ravno pametno. Najprej nih\u010de ne bo nadziral tujih investitorjev. To pomeni, da je 90 % zahtevanega zneska zasebna nalo\u017eba. \u017delim omeniti, da ko ukrajinska vlada poka\u017ee program okrevanja, sploh ne omenja zasebnih vlagateljev in zasebnih nalo\u017eb. Predsednik ustreznega odbora Verkhovne Rada, \u010digar imena ne \u017eelim omeniti, je imel na konferenci o restauaciji Ukrajine fantasti\u010dno neuspe\u0161en govor \u2013 v 40 minutah svojega govora ni nikoli rekel besed &#8220;investitor&#8221;, &#8220;nalo\u017eba&#8221;, &#8220;za\u0161\u010dita pravic vlagateljev&#8221;, &#8220;za\u0161\u010dita lastnine&#8221;. Namesto tega je dejal \u2013 &#8220;dr\u017eava&#8221;, &#8220;ureditev&#8221;, &#8220;bolje vemo&#8221;. V dvorani so bili predstavniki ogromnih investicijskih skladov, ki so bili pripravljeni investirati v Ukrajino milijarde, in so bili \u0161okirani.<\/p>\n<p>Osredoto\u010dimo se zdaj na majhen del, naj bo to 10 % zahtevanega zneska \u2013 nepovratna sredstva, posojila, tehni\u010dna pomo\u010d. Kdo jih bo nadziral? Mimogrede, obstaja dolo\u010deno nezaupanja, vzajemno, ker ukrajinske oblasti pravijo: &#8220;Kaj je potrebno, da ima Ukrajina odlo\u010dilno pravico glasovati o tem, kako bo obnovljena?&#8221; Zdi se, da je pravilno, ampak kaj sli\u0161i Zahod, ko to re\u010dejo? &#8220;Daj nam denar in ni\u010d ne vpra\u0161aj.&#8221; Namesto tega zahod pravi: &#8220;Vztrajamo pri preglednosti in odgovornosti.&#8221; Kar sli\u0161i uho ukrajinskih oblasti: \u00bbNe bomo vam dali denarja, ustvarili bomo telo, ki bo nekje v Var\u0161avi zapisalo vse te \u010deke.\u00ab Kot je dejal eden modri ukrajinski filozof, je podobno dialogu med avtopilotom in odzivnico. Brezupna zgodba.<\/p>\n<p>Kaj nam visoka matematika pove, ko imamo problem, ki ni re\u0161en na tej ravni, je dodati drugo dimenzijo. Na\u0161i gledalci vedo klasi\u010dno zgodbo, ko morate vzeti \u0161est tekem in iz njih narediti \u0161tiri enakostranske trikotnike. Te v\u017eigalice lahko dolgo preme\u0161ate na mizo, vendar vam ne bo uspelo. Temu trikotniku dodajamo drugo dimenzijo, tretjo to\u010dko \u2013 in to je ukrajinska civilna dru\u017eba. Tu razumem civilno dru\u017ebo v zelo \u0161irokem smislu: institucializirane javne organizacije, neinstitucionalne, prostovoljce, podjetja, lokalne vlade, univerze, celotno skupnost, ki ni dr\u017eava. In zelo pomembno je, da so se znotraj te skupnosti rodila na\u010dela po vojni rekonstrukcije, imenovana &#8220;Luhansk Manifesto&#8221;.<\/p>\n<p>Ko obstaja trikotnik, potem je mogo\u010d nekak\u0161en dialog, ni ve\u010d tega soo\u010denja med avtopilotom, ki se obvladuje, in tajnico, ki nenehno dolgo\u010dasno ponavlja seznam zahtev, ki jih Evropska unija nalaga Ukrajini in ki jo Ukrajina obljublja izpolniti in nikoli ni izpolnila. Vidite lahko seznam, s katerim je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pri\u0161la k predsedniku Zelenskyyju.<\/p>\n<p>V zgodovini Ukrajine je dejansko veliko zapletenih problemov, ki jih je mogo\u010de obravnavati le z naslednjim nivojem zapletenosti. Na primer, obstaja problem odnosa med obnovo, modernizacijo in evropskim povezovanjem. Vse tri moramo izvajati hkrati, tega pa ni mogo\u010de narediti, ker so v nasprotju med seboj. Ker rekonstrukcija zahteva hitre re\u0161itve, posodobitev zahteva trajnostne re\u0161itve, evropsko povezovanje zahteva pravih. Temu se re\u010de strate\u0161ki trikotnik. V preprostem smislu: na\u0161a bolni\u0161nica zdravi hitro, poceni in u\u010dinkovito \u2013 izberite dva od treh. In potrebujemo vse tri. Potrebujemo tudi novo te\u017eavnostno raven.<\/p>\n<p>Tu bi rad povedal, da bo ukrajinska dru\u017eba, mo\u010dno upam, pripravljena po vojni za re\u0161itve naslednje ravni zapletenosti. Ne vem, na \u010dem temelji moj optimizem, saj imamo pogosto radi preproste hitre re\u0161itve, te\u017eave pa so zelo zapletene. Bodimo odkriti, rekonstrukcija Ukrajine je najbolj kompleksen in najve\u010dji projekt na planetu v zadnjih 50 letih, tehtnica je ogromna.<\/p>\n<p><strong>Toda to, kar je te\u017eko razumeti, je tudi to, da je to zmaga za nas?<\/strong><\/p>\n<p>Tukaj je vse zelo preprosto. Predstavljajmo si, da so ukrajinsko oboro\u017eene sile izgnale zadnjega Rusa.stara iz zadnjega kvadratnega metra ukrajinskega ozemlja in vrnila mejo leta 1991, zlasti ozemlja na vzhodu in Krimu. Je zmaga? Ja, to je velika voja\u0161ka zmaga. Kaj se bo zgodilo potem? Putin \u0161e naprej sedi v Kremlju, televizijsko in jedrsko oro\u017eje ostajata z njim. V Rusiji nara\u0161\u010da odpor, zamera proti nam, Natu, Ameriki, na poni\u017eanje.<\/p>\n<p>V Rusiji, kot pravijo sociologi, obstaja veliko povpra\u0161evanje po zelo levem gospodarstvu in zelo desni politiki. Temu se re\u010de nacionalsocializem. Poraz, sojenje, reparations, \u017ealitev, poni\u017eanje, ressentiment \u2013 Nem\u010dija po prvi svetovni vojni. Seveda ogromna inflacija, obudovanje prebivalstva, nara\u0161\u010dajo\u010da \u010dustva in zdaj nastanek pravega ruskega Hitlerja. Ne vemo, kak\u0161en bo njegov priimek, ampak tudi to ni pomembno. Pomembno je, da se imperij vrne, to vemo iz serije Vojna zvezd. Imperij se vra\u010da nazaj.<\/p>\n<p>Tukaj se lahko spomnite prve in druge svetovne vojne. In spomnimo se prve in druge \u010de\u010denske vojne, ko je Rusijo dejansko premagala mlada neodvisna Ihkeria in podpisala Khasavyurtske sporazume, ki so bili dejansko predaja \u2013 potem pa se je vrnila in preprosto zdrobilo majhno republiko. No\u010dem, da se vsaka generacija Ukrajincev vedno znova bori proti Rusiji. \u010ce pogledamo vse scenarije prihodnosti, bomo videli, da ukrajini prilega le eden.<\/p>\n<p> <strong>Propad Rusije?<\/strong><\/p>\n<p>Notranje spremembe v Rusiji, ki bodo naredile naslednjo vojno nemogo\u010de. To pomeni, da mora Rusija nehati biti imperij. Dokler je Rusija imperij, lahko obstaja liberalni Putin, morda manj liberalen Putin, morda je Putin tako liberalen, da je zanj vse zelo dobro, a vseeno Krim ni sendvi\u010d. Kakorkoli se putin imenuje \u2013 2.0. ali 3.0., dokler je Rusija imperij, se bo \u0161e naprej borila z Ukrajino v vsaki generaciji.<\/p>\n<p>Ukrajino lahko za\u0161\u010ditimo le s spremembami v Rusiji, ki bodo kon\u010dale njen cesarski status. In tukaj se bomo \u0161e enkrat spomnili zasu\u017enjenih ljudi Rusije. Zdaj  re\u010demo, da nimajo nacionalne ideje, vsi so russificirani, asimilirali, pozabili na svoje materine jezike in na splo\u0161no za vojno za vojskovanje z Ukrajino. Vse, kar je bilo re\u010deno o Ukrajincih v poznih 80-jih, se vsaj dobro spomnim v Kijevu.<\/p>\n<p><strong>Mimogrede, ali je mogo\u010de primerjati ta potencialni propad Rusije z razpadom Sovjetske zveze?<\/strong><\/p>\n<p>Seveda obstajajo enaki predpostavki, in sicer gospodarska katastrofa, politi\u010dna \u0161ibkost, slabitev sredi\u0161\u010dnih in varnostnih sil (vsi bi morali vsekakor prebrati knjigo Sergeja Plohija &#8220;Zadnji imperij&#8221;. Poleg vseh teh dejavnikov \u2013 poraz v vojni, in v resni\u010dnem, ne hladen. In nizke cene nafte in sankcije. Zahod je v 90.-tih pomagal Sovjetski zvezi, zdaj gospodarsko uni\u010duje Rusijo.<\/p>\n<p>Plus, interesi tako velikih igralcev, kot so Kitajska, Tur\u010dija \u2013 to ni bilo tako leta 1991. Plus zgodbe o uspehu. Tiste dr\u017eave, ki so se uspele osvoboditi. Baltske dr\u017eave, Ukrajina, dr\u017eave Transkavkaza, srednjeazijske dr\u017eave \u2013 pokazale so, da so Kazahstan, Estonija, Ukrajina zgodbe o uspehu. Zato finsko-ugrski narodi, regija Volga gleda na Estonijo \u2013 kako so slab\u0161e?<\/p>\n<p>Zato turkinska ljudstva gledata na Azerbajd\u017ean in Kazahstan \u2013 kako sta slab\u0161a? Leta 1990 so razglasili tudi dr\u017eavno suverenost, skoraj vse ruske republike. Samo zahod ni bil pripravljen na propad ZSSR, tudi za 15 novih dr\u017eav. Tako kot takrat zahod ni pripravljen, se boji tudi nenadzorovanega razmno\u017eevanja jedrskega oro\u017eja, begunske krize, kitajskega vpliva, radikalnega islamizma.<\/p>\n<p>Imamo pa neizogibni propad ruskega imperija. Mimogrede, v Rusiji obstajata dva na\u010dina za upravljanje dr\u017eave: zategnite ore\u0161\u010dke in odvijte ore\u0161\u010dke. Zategnjenost orehov bo zdaj pripeljala do dejstva, da bo sistem raztrgan na ko\u0161\u010dke, odviti pa bo pripeljalo do dejstva, da se bo sistem mirno razbil, saj bi se lahko zlomil v \u010dasu Jelcina, na koncu pa je te orehe zategoval Putin. Konec cesarstva je slej ko prej neizogiben. \u010ce je to kaoti\u010dni nenadzorovani konec, potem je to velik problem predvsem za Ukrajino, ker bo Ukrajina vzela ta udarec. \u010ce je postopek neizogiben in so tveganja nesprejemljiva, je treba proces nadzorovati. Zahod bi moral \u017ee razmi\u0161ljati o tem, kako bodo oblikovane nove dr\u017eave.<\/p>\n<p>Pomembna to\u010dka je, da so pred kratkim voditelji nacionalnih gibanj zasu\u017enjenih narodov Rusije podpisali deklaracijo o razgradnji, kjer so opazili status vseh novih dr\u017eav, \u017eeljo po demokraciji, za\u0161\u010dito pravic ljudi ne glede na narodnost in izklju\u010dno mirno re\u0161evanje ozemeljskih sporov.<\/p>\n<p>To je ogromen proces in seveda to ni na\u0161a ukrajinska naloga \u2013 biti tisti, ki bodo pomagali narodom Rusije. Vendar imamo tudi nekaj obveznosti, da to storimo, moramo imeti vsaj svoj javni pravilnik, moramo z\u010ce re\u010demo, da nam ruski liberalci niso prijatelji, ker so za ohranitev imperija. In tisti ruski liberalci, ki se zdaj zbirajo in razmi\u0161ljajo o tem, kako ohraniti Rusijo na mejah leta 1991, niso na\u0161i prijatelji, saj nam odpirajo vrata Putinu 2,0.<\/p>\n<p>Na\u0161i prijatelji so tisti ljudje, ki sanjajo o neodvisnem Tatarstanu, neodvisni Ichkerii, neodvisni Kalmykii, in gremo naprej \u2013 o neodvisni Sibiriji. V krogu ljudi, ki dobro poznajo zgodovino, si lahko privo\u0161\u010dimo govoriti o njej z vidika imperija.<\/p>\n<p>Sibirija je za Britansko cesarstvo podobna Avstraliji. Kdo ga naseljuje \u2013 nekdanji obsojenci in pustolovci, ki so \u0161li v nove de\u017eele poiskati sre\u010do zase. Seveda se sibirska identiteta zdaj zelo slabo ka\u017ee. Priporo\u010dam branje knjige Francisa Fukuyama &#8220;Identiteta&#8221;, je zelo pomembno, da bi razumeli, kako se bo tam zdaj vse razvilo. Identiteto v prvi vrsti spodbuja ob\u010dutek, da te nekdo drug v Moskvi smatra za dr\u017eavljana drugega razreda, v Moskvi pa vsi veljajo za dr\u017eavljane drugega razreda.<\/p>\n<p><strong>Zunaj Moskve, ja.<\/strong><\/p>\n<p>In ko je denarja manj, ga dobim manj v ruskem prora\u010dunu, kar pomeni, da bo treba ve\u010d vzeti iz regij donatorjev in dati manj regijam prejemnicam, saj vsak ruski car pozna glavno na\u010delo: Moskva ne bi smela prejemati manj.<\/p>\n<p><strong>Ampak tukaj je pomembna stvar, govorimo o dobri futurologiji za nas, naj Rusija razdre v ve\u010d dr\u017eav&#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Morda je futurologija slaba za nas, \u010de je ta proces kaoti\u010den, nenadzorovan in brez sdr\u017eanja na\u010del mednarodnega prava. To je lahko precej \u017ealostna zgodba za nas.<\/p>\n<p><strong>Kako se soo\u010diti z odgovornostjo? Navsezadnje se ve\u010dinoma ljudje ne borijo iz Moskve, ampak pokopi, Dagestanis, vsi potencialni nosilci te  dr\u017eavosti.<\/strong><\/p>\n<p>Ne verjamem v kolektivno odgovornost. Ni kolektivne odgovornosti, odgovornost je razdeljena. To pomeni: \u010de je kaznivo dejanje storjeno in je za to odgovorno veliko ljudi, tako ali druga\u010de, potem se ta odgovornost razdeli in jih vse poma\u017ee. Kolektivna odgovornost pomeni, da odgovornost zaka\u0161nja vsakogar, ne glede na to, kje so bili ali kaj so storili. Kolektivna odgovornost je samo po sebi rasizem, porazdeljena odgovornost je pravica.<\/p>\n<p>Postavljajo se veliko vpra\u0161anj o tem, ali bo v Rusiji ob\u017ealovanje. Ne bo. Rusija je \u017ee dolgo kr\u0161\u010danska dr\u017eava, dolgo so pahnile v rev\u0161\u010dino, ki ne razume kr\u0161\u010danskih na\u010del greha, poke\u0161a, krivde in odpu\u0161\u010danja.<\/p>\n<p>Nekaznovanost, kot je dejal na\u0161 vrhovni poveljnik, je tisto, kar podpiha ruske zlo\u010dine. Ne bo kesa. In kaj se bo zgodilo? In ne bo Rusov. Vsi bodo rekli: &#8220;Nisem Rus, to ne velja zame, sem Buryat, Tatar, Ingush, Sibirian, Kazan kazak&#8221;&#8230; Rusov ne bo ve\u010d, razen tistih, ki bodo sedeli na pridihu na razsodi\u0161\u010du. Ve\u010dina ljudi ne bo \u0161la skozi kes, preprosto bodo zapustili to sfero.<\/p>\n<p><strong>To pomeni, da Rusije ni mogo\u010de popraviti, le uni\u010diti jo je mogo\u010de?<\/strong><\/p>\n<p>Ja, lahko se spremeni v nekaj takega. Ne pozabite, Putin je neko\u010d rekel, da so medvedu odstranili kremplje, zobe&#8230; To\u010dno to je na\u010delo.<\/p>\n<p>Zelo pomembna to\u010dka je, da je nacionalno gibanje zatiranih du\u0161 v svojih izjavah in dokumentih jasno zabele\u017eilo dve stvari: vojne zlo\u010dince, kak\u0161no dr\u017eavljanstvo ne bi imeli, tudi \u010de bi bili otroci teh zasu\u017enjenih du\u0161, \u0161e vedno podvr\u017eeni polni kazenski odgovornosti. Drugo pomembno na\u010delo: vse dr\u017eave, rojene po Rusiji, nosijo kolektivno odgovornost do vseh dr\u017eav, zlasti Ukrajine, pa tudi Gruzije, Moldavije in drugih, za uni\u010denje pa morajo solidano pla\u010dati povra\u010dilo. Na teh na\u010delih lahko zgradite post-ruski svet.<\/p>\n<p><strong>Post-ruski svet, kaj pa vpra\u0161anje ruske kulture, o katerem se zdaj zelo razpravlja? Poznam va\u0161 odnos do nedavnih \u0161kandalov v zvezi z Bulgakovom. Govorite o majhni Ukrajini, ki se bori in ki je Bulgakov ne potrebuje, in o veliki Ukrajini, ki bo po zmagi, ki jo bulgakov morda potrebuje. Zakaj?<\/strong><\/p>\n<p>Ker je Bulgakov, kot pomemben del ljudi, ki so delali v Ukrajini in o Ukrajini, celo proti Ukrajini, del na\u0161e ukrajinske dedi\u0161\u010dine. Tukaj se mi zdi pomembno, da v Ukrajini nismo razumeli zelo pomembnega prevoja v \u010dasu 1917-1922, ko na\u0161i dedki in pradedi niso uspeli, \u010deprav so se zelo trudili. Zaradi \u0161tevilnih razlogov ni uspela, glavni razlog je, da se niso zdru\u017eili, niso ciljali (kot pravijo mladi) ukrajinske identitete zaradi velikega \u0161tevila ljudi.<\/p>\n<p>Ta identiteta se zdaj ka\u017ee, pred sto leti je bila v majhnem \u0161tevilu ljudi. In to se ka\u017ee takoj. To so zelo dobro pokazali ukrajinski romanopisci, kot sta Jurij Vynnychuk ali Vasyl Shklyar: nekateri zavoj usode so odprli napa\u010dna vrata, naleteli ste na nekaj \u0161okantnega zase, z novo izku\u0161njo \u2013 in vse se je spremenilo v va\u0161i glavi, ste spoznali, da Ukrajinec si in vedno si bil eden. Ali pa je odprl druga vrata in ni razumel.<\/p>\n<p>Ne da bi se zavedali te izku\u0161nje, kako in zakaj se je to zgodilo, zakaj je Ukrajina, ki je imela veliko ve\u010d ljudi v oro\u017eju, kot so jih poslali bolj\u0161eviki iz Moskve, dosegla tak\u0161no stopnjo razhajanja, da je padla pod udarce bolj\u0161evikov. Lahko bi jih peljala na Ural, \u010de bi vsi bili skupaj. S tega vidika je ukrajinski hater Bulgakov del pomembnega odgovora na to, zakaj in kako ni deloval.<\/p>\n<p>Seveda ne more biti ne Bulgakove ulice niti spomenika Bulgakovu, saj so imena ulic in spomeniki spominska spominska \u010dustva. In ni smiselno \u010dastiti osebo, ki je sovra\u017eila Ukrajino. Sem pa proti zaprtju muzeja, saj je muzej kriti\u010dno preu\u010devanje, preu\u010devanje in iskanje odgovorov.<\/p>\n<p>Kot je bilo v\u010deraj zelo poudarjena na konferenci UCU: odre\u010di se delu preteklosti ne pomeni, da se tega dela preteklosti znebimo, \u0161e naprej \u017eivi v nas, \u0161ele zdaj nezavestno, ampak mora biti zavesten. Zavedati se moramo, zakaj veliko \u0161tevilo prebivalcev Kijevov v tem \u010dasu ni podprlo Ukrajine, \u010deprav so lahko. Zavedati se moramo vseh tistih odgovorov na vpra\u0161anja, ki so pripeljala do dejstva, da se je katastrofa zgodila v ukrajinski zgodovini pred sto leti.<\/p>\n<p>Zato sem seveda proti \u010dasti, proti Bulgakovu v \u0161olskem na\u010drtu, proti ulici in spomenikom, vendar moramo \u0161tudirati. Ne moremo odrezati in pozabiti, ker nas preteklost, ki jo odre\u017eemo in pozabimo, potem ukori tam, kjer to ni potrebno.<\/p>\n<p><strong>Sodobna vojna je najpomembnej\u0161e vpra\u0161anje z vidika prihodnjega stoletja za Ukrajino, za na\u0161o kolektivno zavest. V 20. stoletju smo imeli veliko travm, tudi tistih, povezanih z vojnami. Sodobna vojna, ki se bo kon\u010dala z zmago Ukrajine, kak\u0161ne po\u0161kodbe nam bodo prinesle tudi po zmagi?<\/strong><\/p>\n<p>Prinesla je \u017ee veliko po\u0161kodb \u2013 po\u0161kodbe uni\u010denja, smrt sorodnikov, sorodnikov, prijateljev. To je povzro\u010dilo po\u0161kodbe razseljenih ljudi, tudi znotraj Ukrajine, veliko ljudi nima kam vrniti. Ogromne te\u017eave z deporterji, filtriranimi ljudmi, ljudmi v nacisti\u010dnih tabori\u0161\u010dih, otroci, ki so odpeljani in poslani v Sibirijo. To je na milijone razli\u010dnih po\u0161kodb. Vsi mo\u017eni vojni zlo\u010dini, ki so jih Rusi zagre\u0161ili tukaj.<\/p>\n<p><strong>Bo u\u010dinek premagovanje po\u0161kodb hitrej\u0161i? Nismo si \u0161e opomogli od tega, kar smo do\u017eiveli v dvajsetem stoletju, kako lahko hitro premagamo travme te vojne?<\/strong><\/p>\n<p>V\u010deraj je na konferenci na UCU znani psiholog lviv in psihoterapevt Roman Kechur dejal, da vsaka negativna izku\u0161nja ni travma. Travma je negativna izku\u0161nja, ki se vedno znova \u017eivi in iz katere ni izhoda. Na\u0161e po\u0161kodbe je povzro\u010dilo dejstvo, da se v veliki meri nismo preu\u010diti, na\u0161e zgodovine, sovjetskosti, na\u0161ega odnosa do sveta.<\/p>\n<p>Zelo se trudimo in to je moja najve\u010dja bole\u010dina, da bi zgradili majhno kopijo Rusije. Imamo veliko podpiralcev avtoritarizma, zaprtega gospodarstva, zaprte kulture. V bistvu to pomeni, da je vampirski morilec postal vampir, ker ga je vampir uspel ugriznit. Putin nas je ugriznil in to je treba obravnavati samo na en na\u010din \u2013 da \u017eivimo pozitivno. Ponovno moramo preu\u010diti, kak\u0161no Ukrajino \u017eelimo zgraditi.<\/p>\n<p>Slika prihodnosti daje odgovore na vsa vpra\u0161anja. Ko se v preteklosti neskon\u010dno vrtimo, ga vedno znova \u017eivimo brez odgovora, je to na\u0161a travma. Lahko dose\u017eemo prihodnost in za to moramo imeti to sliko prihodnosti. \u017delim imeti Ukrajino na svetu, ki je pomemben akter v svetovni politiki, ki zagotavlja odgovore na klju\u010dna vpra\u0161anja sveta. In Ukrajinci so \u017ee dali veliko odgovorov na klju\u010dna vpra\u0161anja sveta, le da \u0161e nimamo jezika, v katerem lahko verbaliziramo svet.<\/p>\n<p>Potrebujemo sliko prihodnosti, ki privla\u010di ljudi. Morda odsotnost tak\u0161ne slike prihodnosti, ki zdru\u017ei vse Ukrajince, in povzro\u010dila ru\u0161evine 1917-1922. Zdi se mi, da med dru\u017ebenimi travmami, ki nam jih je prineslo dvajseto stoletje \u2013 holodomor, ugasnjena renesansa, 2. svetovna vojna, russifikacija, \u010cernobil \u2013 posve\u010damo zelo malo pozornosti tem letom, kjer so odgovori na veliko na\u0161ih vpra\u0161anj. Mora\u0161 se vrniti tja. Kot pravijo psihoanaliti, se je treba vrniti v otro\u0161tvo, ga ponovno in pozitivno \u017eiveti. Zdaj pozitivno \u017eivimo vojno za neodvisnost, ki smo jo takrat izgubili.<\/p>\n<p><strong>In zdaj imamo vojno za neodvisnost, ki jo bomo nedvomno dobili.<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce bi se sre\u010dala pred tednom dni, bi ti povedala, da obstajajo vojne, kjer zmaga ena stran, druga pa pora\u017eena. Zmaga je izguba. Pogosto pa so vojne, v katerih je ena stran pora\u017eena, druga pa pora\u017eena, saj je zmaga zelo pomemben trenutek. To je svet bolj\u0161i od prej\u0161njega. In ko ena stran dobi mir bolje kot prej\u0161nja, druga pa \u2013 \u0161e huje, potem je zmaga-poraz.<\/p>\n<p>V ve\u010dini vojn pa se zgodi, da obe strani dobita slab\u0161i mir kot prej\u0161nja, na primer, obe strani sta iz\u010drpani. Ali pa vzemite 1. svetovna vojna, Vzhodna fronta, Ruski imperij, Avstro-Ogrska, Nem\u0161ko cesarstvo. Ena se je zru\u0161ila, dr\u017eavljanska vojna, grozno trpljenje, bolj\u0161eviki, drugi izgubljeni, tretji preprosto razbit na ko\u0161\u010dke. To je poraz-poraz in tak\u0161ne vojne so ve\u010dina.<\/p>\n<p>Torej, obstaja neka to\u010dka v \u010dasu vojne, ko ni jasno, kak\u0161no vojno imamo: poraz-poraz ali poraz-zmaga. Torej v tem trenutku \u0161e ni znano, ali je bila ena stran pora\u017eena ali zmagala, druga stran pa je \u017ee znana po porazu.<\/p>\n<p>Nekje od maja sem ponovil, da \u0161e ne vemo, ali bo Ukrajina zmagala ali ne. Verjamemo v zmago, delamo za zmago, vendar je Rusija \u017ee pora\u017eena, saj ni niti enega scenarija, v katerem bi imela Rusija mir bolj\u0161i od prej\u0161njega. Zaradi junakinje oboro\u017eenih sil Ukrajine, ki je v veliki meri posledica odpornosti celotne ukrajinske dru\u017ebe in ukrajinske dr\u017eave, je svet videl in za\u010del pomagati. In svet se je iz politike umilo\u017eevanja Rusije preselil v politiko odvla\u010devanja Rusije, oslabitve \u2013 in zdaj do politike preoblikovanja Rusije. No\u010dem re\u010di &#8220;uni\u010denje&#8221;, sicer ne bi niti govoril o dekonstrukciji, temve\u010d o obnovi postsovjetskih prostorov.<\/p>\n<p>Imperij mora prenehati obstajati, tam se morajo roditi nove dr\u017eave. Toda zdaj, po fantasti\u010dni ofenzivi oboro\u017eenih sil Ukrajine, menim, da smo veliko bli\u017eje zmagi, vendar je \u0161e dolgo, dolgo pred tem. Hkrati je ruski poraz, ki je bil zabele\u017een \u017ee maja, vendar ni bil viden nikomur, tudi Rusom, postal viden, tudi Rusom. Vendar pa ne mislite, da bodo la\u010dni nemiri, nemiri oligarhov&#8230; To v Rusiji ni mogo\u010de. Spomnite se u\u010dinka pu\u0161\u010dice, s katerim smo za\u010deli danes.<\/p>\n<p><strong>Toda ostanki bodo razpokani&#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Vsi ostanki so se \u017ee zdavnaj zru\u0161ili. To pomeni, da ta kolektivna kmetija na glinenih nogah \u0161e vedno stoji za inercijo, na koncu pa bo razpadla. In za nas je zelo pomembno, da nas ta glinena kolektivna kmetija ne zatira.<\/p>\n<p><strong>To je pomembna stvar, a \u017ee tema naslednjega pogovora. G. Valery, najlep\u0161a hvala!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Zakaj Ukrajina ni Rusija? Kak\u0161no vlogo je imel Kravchuk v oddaljenosti Ukrajincev od ruske poti? Zakaj gnoj ZSSR ni zastrupil na\u0161e nacionalne identitete? Ali je realno izvesti reforme med vojno? Kaj ukrajina res potrebuje, da se dvigne po vojni? Bo Marshallov na\u010drt deloval za nas? Kako je mogo\u010de Popraviti Rusijo? Toda kaj bo prava zmaga? [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6304,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[133,134,130,132,129,327,131,7,66,26,32,1102,325,128,76],"class_list":["post-6302","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-khmelnytsky-novice","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-program-brez-broma","tag-rivne-novice","tag-ruska-agresija","tag-rusko-ukrajinska-vojna","tag-top-novice","tag-ukrajinsko-ruski-odnosi","tag-valeriy-pekar","tag-vitaliy-lyaska","tag-volyn-novice","tag-zgodovina-ukrajine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6302","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6302"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6302\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/6304"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6302"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6302"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6302"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}