{"id":5476,"date":"2022-07-17T11:19:02","date_gmt":"2022-07-17T11:19:02","guid":{"rendered":"https:\/\/razvedka.info\/si\/2022-07-lahko-zasedes-vse-in-to-razglasis-za-rusijo-vitaliy-portnikov-o-evropski-meji\/"},"modified":"2022-07-17T11:19:02","modified_gmt":"2022-07-17T11:19:02","slug":"lahko-zasedes-vse-in-to-razglasis-za-rusijo-vitaliy-portnikov-o-evropski-meji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ruwar.org\/si\/2022-07-lahko-zasedes-vse-in-to-razglasis-za-rusijo-vitaliy-portnikov-o-evropski-meji\/","title":{"rendered":"&#8220;Lahko zasede\u0161 vse in to razglasi\u0161 za Rusijo.&#8221; Vitaliy Portnikov o evropski meji"},"content":{"rendered":"<p>Govorimo o ozemlju Ukrajine. Zakaj Rusija meni, da so Ukrajinci huj\u0161i in kak\u0161na je razlika v na\u0161ih stali\u0161\u010dih? Kateri Sovjetski lahko ostane in kaj lahko odvzeto? Od kod prihaja ruski kult nasilja? Kje bo minila meja srednje Evrope, zakaj je Stalin pametnej\u0161i od Putina, nastanek proto-Ukrajine, ideja o malih kulturah kot produkt imperializma, tri vrste ukrajinske identitete in \u010desa se ne da vzeti ukrajinski kulturi, ukrajinski identiteti.<\/p>\n<p>V novi \u0161tevilka programa &#8220;Brez Bromine&#8221; \u2013 ukrajinski publicist, pisatelj, \u010dlan PEN Ukrajina Vitaliy Portnikov.<\/p>\n<p><em>Program &#8220;Brez broma&#8221; \u2013 skupni projekt za nas in revijo <a rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\" href=\"https:\/\/localhistory.org.ua\/\">&#8220;Lokalna zgodovina&#8221;<\/a>, v katerem tedensko razpravljamo o zapletenih zgodovinskih temah.<\/em><\/p>\n<div class=\"responsive-embed\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\">\n<div class=\"jeg_video_container jeg_video_content\"><iframe loading=\"lazy\" title=\"\u0424\u0440\u043e\u043d\u0442\u0438\u0440\u043d\u0456\u0441\u0442\u044c \u0423\u043a\u0440\u0430\u0457\u043d\u0438: \u0434\u0435 \u043f\u0440\u043e\u0439\u0434\u0435 \u043a\u043e\u0440\u0434\u043e\u043d \u0446\u0435\u043d\u0442\u0440\u0430\u043b\u044c\u043d\u043e\u0457 \u0404\u0432\u0440\u043e\u043f\u0438? \u041f\u043e\u0440\u0442\u043d\u0438\u043a\u043e\u0432 \u0412\u0456\u0442\u0430\u043b\u0456\u0439 | \u041b\u043e\u043a\u0430\u043b\u044c\u043d\u0430 \u0456\u0441\u0442\u043e\u0440\u0456\u044f\" width=\"500\" height=\"281\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/_Rl_JphP_Gg?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<p><strong>G. Vitaliy, dober dan! Hvala, ker niste zanemarili povabila. Danes bomo govorili o Ukrajini tako v preteklosti kot v sedanjosti, vendar moramo tukaj, morda, najprej ugotoviti vizijo, kako stara je neodvisna Ukrajina? Ker nekateri pravijo, da smo leta 1991 dobili neodvisnost, smo jo leta 2014 za\u010deli pridobivati \u2013 in zdaj smo jo pridobili. Se vam ne zdi, da je tak pristop odraz zgodovine ukrajinske  dr\u017eavosti?<\/strong><\/p>\n<p>O\u010ditno je, da je dr\u017eava v ukrajinskih de\u017eelah obstajala veliko dlje kot zgodovina te ukrajinske dr\u017eave, ki se je za\u010dela v dvajsetem stoletju. Vendar pa se ta dr\u017eavanost, ki obstaja \u017ee tiso\u010dletje, ne more  imenovala ukrajinska  dr\u017eavnost. To je dr\u017eavanstvo, ki je pravzaprav reka, iz katere je nato pritekala ukrajinska reka. Ampak to je veliko bolj zapleten konstrukt. Kot na\u010deloma s celotno zgodovino \u010dlove\u0161tva na splo\u0161no.<\/p>\n<p>Lahko re\u010demo, da je sodobna Italija neposredna dednica starega Rima? In Sveto rimsko cesarstvo? Je sodobna Gr\u010dija dednica Bizantinskega cesarstva? Ali je mogo\u010de re\u010di, da ima sodobni Izrael neposredno nadaljevanje v tistih kraljestvih, ki so obstajala v antici?<\/p>\n<p>\u010ce govorimo o ljudjeh, ki \u017eivijo v dolo\u010denih dr\u017eavah, potem seveda lahko govorimo o neposredni kontinuiteti. \u010ce primerja\u0161 mojo DNK analizo z DNK analizo ljudi, ki so \u017eiveli na dvoru kralja Salomona in kralja Davida, bo to prakti\u010dno ista stvar. Govorimo pa o stanju, ki ni izpeljano iz DNK, dr\u017eava je vedno produkt politi\u010dne volje.<\/p>\n<p>Mislim, da je ogromno \u0161tevilo ljudi, ki so danes pri\u0161li na ukrajinska tla ubijati, ropati in uni\u010devati, DNK z Ukrajinci, ki jih ropajo, ubijajo in uni\u010dujejo, enako, ker so njihove de\u017eele bile po delu Sovjetske Rusije leta 1917 in nato Putinovi Ruski federaciji. In ti ljudje se morda niti ne smatrajo za etni\u010dne Ukrajince, ampak so ukrajinskega izvora. Tako kot ljudje, ki branijo sodobno ukrajinsko dr\u017eavo, morda niso etni\u010dni Ukrajinci, ampak so politi\u010dno Ukrajinci. To je zelo te\u017eko analizirati tako enostavno.<\/p>\n<p>Tako kot obstaja ogromno ljudi, ki imajo skupno DNK s kraljem Salomonom in kraljem Davidom, ki \u017eivijo v ZDA, Ukrajini ali Nem\u010diji, in ne razmi\u0161ljajo o izraelski dr\u017eavi. Tisti, ki \u017eelijo nadaljevati to dr\u017eavo, \u017eivijo tam.<\/p>\n<p>Na eni strani je torej na ozemlju ukrajinskih de\u017eel obstajala dolga dr\u017eavna tradicija, za\u010den\u0161i s Kievanom Rusom. In pred Kievan Rusom je bil na teh de\u017eelah Khazar Kaganate, ki je bil v tem \u010dasu tudi dr\u017eava precej mo\u010dna.<\/p>\n<p>Po Kievanu Rusu so bile kne\u017eeve, ki so imele precej resno vlogo v evropski zgodovini \u2013 galicijska-volynsko kne\u017eevinja, nato Veliko vojvodstvo Litva, ki je postalo substrat poljsko-litovskega Commonwealtha. Nato je bilo moskovsko kraljestvo na teh ozemljih in zdaj dosegamo dvajseto stoletje.<\/p>\n<p>Ampak kaj morate vedeti? Poiskati moramo trenutek v zgodovini, ko je bila ukrajin\u0161\u010dina tvorna kot politi\u010dna, gospodarska, socialna komponenta. Vsak, ki raziskuje te procese, ima svoje izhodi\u0161\u010de.<\/p>\n<p>Zame je to do dolo\u010dene mere Unija Lublina. To je trenutek, ki je razdelil ukrajinsko in belorusko de\u017eelo ob mejah med poljsko krono in Veliko vojvodijo Litve. In sodobna meja med Ukrajino in Belorusijo \u0161e vedno sledi meji, ki je bila opredeljena v Lublinu.<\/p>\n<p>Druga precej pomembna to\u010dka, ki ni tako pogosto omenjena v zgodovini, je, da je VKL pristala na prenos ukrajinskih de\u017eel na krono pod pogojem, da te de\u017eele \u0161e naprej \u017eivijo dolo\u010deno obdobje v skladu s statutom VKL, in ne v skladu z zakoni Kraljevine Poljske. In potem je bila VKL ta, ki je spremenila svojo listino, zemlji\u0161\u010da, ki so bila v \u00bbprehodnem obdobju\u00ab pa so ostala po stari listini.<\/p>\n<p><strong>\u017diveli so tako do devetnajstega stoletja.<\/strong><\/p>\n<p>Da. In ni bilo samo oblikovanje ukrajinskega naroda etni\u010dnega na\u010drta, ampak oblikovanje avtonomne skupnosti. Ker ko ste pre\u010dkali mejo, ki je bila morda nevidna na zemljevidu poljskih kraljev.wah, \u2013 tam so \u017ee veljali drugi gospodarski zakoni in druge politi\u010dne norme. In to je res postalo spodbuda za nastanek tega, kar zdaj dojemamo kot Ukrajino. To je tak proto-Ukrajina, ni ve\u010d Kievan Rus, ne Galicija-Volyn ali katero koli drugo kne\u017eevijo, ampak proto-Ukrajina.<\/p>\n<p>In pravzaprav je zaradi upora Bogdana Khmelnitskega ta proto-Ukrajina pri\u0161la v Moskovsko kraljestvo povsem druga\u010de kot samo Moskovsko kraljestvo. Najprej niso poznali zakonov \u2013 zakonov, ki so omogo\u010dali osebi, da se po\u010duti del dr\u017eavne skupnosti. Na primer, Magdebur\u0161ki zakon mest, plemenite diete, glasovanje, njihovi odnosi v skupnostih. Imeli so hordski ukaz, to je bila majhna replika Zlate horde.<\/p>\n<p>In kaj je moskovsko kraljestvo naredilo skozi celotno zgodovino ukrajinskih de\u017eel? Ukrajince je posku\u0161ala spremeniti v Ruse, v Ruse, tako da je izbrisala njihovo nacionalno zavest.<\/p>\n<p>In ves \u010das pozabljamo, da se je v moskovskem kraljestvu rodil ta, pravzaprav, ne samo zaimek, temve\u010d predpost \u2013 &#8220;ruski&#8221;. In zakaj se ljudje imenujejo predpoj? In ker tak\u0161en narod, ki se je imenoval predpogoj, v zgodovini nikoli ni obstajal \u2013 obstajal je \u00bbvelikoros\u00ab. To je narod, ki je verjel, da je skupaj z &#8220;Majhnimi Rusi&#8221; in &#8220;Belorosom&#8221; tvoril enotno politi\u010dno podlago. To je bila ideja Moskve, zamisel Romanov.<\/p>\n<p><strong>Ko govorimo o ruskih cesarskih ambicijah, govorimo o ruskih oikumenah, ki napredujejo na obrobju. Je res, da Rusija meni, da so Ukrajinci taki, kot so, le \u0161e huj\u0161i?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da ni huje, mogo\u010de bolje. V mnogih dr\u017eavah je bolj\u0161e tisto, kar je bilo imenovano &#8220;malo&#8221;, je temeljna osnova imperializma.<\/p>\n<p><strong>Ukrajinski mislilci, ki so zgradili Rusko cesarstvo, to potrjujejo.<\/strong><\/p>\n<p>Res so jo hoteli zgraditi, ker so nameravali tam ustvariti nekak\u0161no kariero. Poanta je druga\u010dna. To lahko primerjamo z drugimi dr\u017eavami in si predstavljamo, kak\u0161na bi bila poljska civilizacija brez Manj\u0161e Poljske. In kaj je Manj\u0161a Poljska? je Krakov, glavno mesto Kraljevine Poljske. Ve\u010dja Poljska je Poznan, Gnesno. In Manj\u0161a Poljska se je pojavila kot ideja \u2013 ideja substrata.<\/p>\n<p>Ali je Litva majhna. Kje se nahaja? V Korolivki, torej v K\u00f6nigsbergu (v litvanski Karaliau\u010dius). In dejstvo, da je Litva ostala brez tega ozemlja, je prav tako dalo dolo\u010den vektor njenega razvoja. Tam so potekala vsa velika civilizacijska gibanja Litvanov. Tam je bil Kristionas Donelaitis, tam so bile objavljene prve litavske izdaje in knjige.<\/p>\n<p>Mimogrede, vsi znani poljski kralji so bili pokopani v Krakovu, prestolnici Malo Poljske. In vsi ruski princi, \u010de nadaljujemo to mitologijo, v Kijevu &#8211; prestolnici Male Rusije. Tukaj imate ruski pogled na zgodovino. In to je stali\u0161\u010de, ki se je u\u010dilo v \u0161olah Velike Rusije in ki je bilo nato dojemano kot ustrezno v Ruski federaciji.<\/p>\n<p>Obstaja tudi zelo pomembna to\u010dka. Kljub temu razvoj Sovjetske Rusije in Sovjetske Ukrajine po okupaciji ukrajinskih de\u017eel leta 1920 ni bil enak. Rusi nas vedno presenetijo: zakaj imajo taka stali\u0161\u010da, mi pa razli\u010dne poglede? \u017diveli smo v isti dr\u017eavi, oni bi nas morali dojemati, kot dojemamo sami sebe. Ampak to ni res. Prebivalci Sovjetske Rusije so se dojemali kot Sovjetsko zvezo, prebivalci Sovjetske Ukrajine pa so se dojemali kot prebivalci Sovjetske Ukrajine v Sovjetski zvezi. To je bila razlika v na\u0161ih pogledih na \u017eivljenje.<\/p>\n<p>In ko se premaknemo na dvajseto stoletje, obstaja zelo pomembna to\u010dka. Prvi\u010d, o\u010ditno je, da je bilo tudi takrat oblikovano mo\u010dno nacionalno gibanje Ukrajincev. In to gibanje so prepoznali vsi, dovolj je brati dela takratnih politikov, mislilacev, publicistov, bolj\u0161evikov so bili prisiljeni to prepoznati. Lenin je napisal ve\u010d \u010dlankov na to temo, ki se ukvarjajo posebej z neodvisnostjo Ukrajine.<\/p>\n<p>Obenem pa se je treba zavedati, da je bila ta neodvisnost takrat razli\u010dno razumena. Bolj\u0161eviki, ki dejansko niso imeli podpore v pode\u017eelski Ukrajini ali Ukrajini majhnih mest, so imeli podporo le v velikih mestih, kjer je obstajal pogojni proletariat, na katerega so se zana\u0161ali. Tudi ko je bila leta 1920 okupacija Ukrajine.<\/p>\n<p>Mimogrede, Stalin, ki je bil takrat narodni komisar za narodnosti, je bil mo\u010dnej\u0161i od Putina v tem, da je preu\u010dil to situacijo. Spoznal je, da se bolj\u0161eviki v boju proti UPR ne morejo zana\u0161ati na ni\u010d. Da je seveda mogo\u010de narediti ponaredek UPR, kot so to storili s prestolnico v Kartuvu, vendar mora raz\u0161iriti svojo mo\u010d.<\/p>\n<p>In to po\u010dnejo bolj\u0161eviki \u2013 ustvarjajo koalicijo z ukrajinsko komunisti\u010dno partijo borcev in judovsko komunisti\u010dno partijo. Zakaj? Rokoborci so potrebna v vaseh in tistih majhnih mestih, kjer so \u017eiveli etni\u010dni Ukrajinci, ki so \u017eeleli Ukrajino. In potrebujejo judovsko komunisti\u010dno partijo, da se zana\u0161a na nekoga v mestih, kjer so bila zelo mo\u010dna stali\u0161\u010da cionisti\u010dnih in socialisti\u010dnih strank, ki niso \u017eelele nobene sovjetske Rusije, nobenih bolj\u0161evikov.<\/p>\n<p>Ti dve komunisti\u010dni partiji, ukrajinski in judovski, sta imeli ve\u010dje bojne enote kot rde\u010da armada, ki so jo prinesli bolj\u0161eviki. Kaj je to pomenilo za prihodnost Ukrajine?<\/p>\n<p>Vsi ti ljudje so se zavezli s hudi\u010dem in vsi so ga pla\u010dali, nih\u010de od njih ni \u017eivel ve\u010d kot 20 let. V 1937-1938 so bili vsi uni\u010deni. Dobili pa so tisto, kar so bolj\u0161eviki potem lahko imeli za nepomembno \u2013 npr.<\/p>\n<p>\u010ce pozorno pogledamo, kako dolgo so \u0161tudirali ukrajinski jezik in literaturo v ukrajinskih sovjetskih \u0161olah, in koliko v beloruskih ali kazahstanskih \u0161olah, bomo videli, da je to povsem druga\u010de. V ukrajin\u0161\u010dini mislim \u2013 v ruskih \u0161olah.<\/p>\n<p>Kon\u010dal sem rusko \u0161olo v Kijevu. Imel pa sem pribli\u017eno 5-6 ur ukrajinskega jezika in literature na teden. To je veliko. Ja, vsi drugi predmeti so se u\u010dili v ru\u0161\u010dini, bilo pa je veliko ukrajin\u0161\u010dine. Ta \u0161ola je zdaj ukrajinska, seveda, kot ve\u010dina kijevskih \u0161ol.<\/p>\n<p>U\u010ditelji so vedno poudarjali, da \u010de ukrajinskega jezika in literature ne bomo dobro poznali, potem ne bomo imeli dobrih certifikatov. \u0160tudiral sem v \u010dasu, ko je bilo tekmovanje v spri\u010devalu.<\/p>\n<p>Seveda, kdorkoli je lahko, od obiskovalcev, se je osvobodil ukrajinskega jezika in literature. Vendar niso imeli vsi tak\u0161ne prilo\u017enosti. In mnogi star\u0161i niso verjeli, da se otroci ne bi smeli u\u010diti ukrajinskega jezika in literature.<\/p>\n<p>In tako so ljudje na\u010deloma izvedeli, da je to \u0161e vedno nekaj lo\u010denega od Rusije. In ko sem potem pri\u0161el v druge republike Unije, sem videl popolnoma druga\u010dno situacijo. Na primer, v baltskih dr\u017eavah sem videl o\u017eji odnos do mojega jezika in literature, vendar je bil etni\u010den. To pomeni, da so lokalni Rusi preprosto hodili v ruske \u0161ole in niso poznali nobenega latvijskega ali estonskega jezika.<\/p>\n<p>V Kazahstanu so kazahstanci, Rusi in Nemci \u0161tudirali v ruskih \u0161olah. Vendar so kazahstanski jezik ali literaturo u\u010dili tako, da ga ni bilo mogo\u010de preu\u010diti. Enkrat na teden. Obstajal je povsem druga\u010den program, proti Ekapistim ni bilo borcev.<\/p>\n<p>Moje babice so za\u010dele \u0161tudirati v judovskih \u0161olah v njihovem mestu v regiji Cherkasy, saj je obstajala ECP, in diplomirala na ukrajinskih \u0161olah, saj so od 8. razreda za\u010deli \u0161tudij v ukrajinskih \u0161olah. Potem so bile te \u0161ole v tem mestu prevedene popolnoma v ukrajin\u0161\u010dino z u\u010denjem jidi\u0161a kot izbirnega. \u0160e vedno pa so \u0161e naprej v svojem jezikovnem in etni\u010dnem okolju. Pred vojno. In to je tudi generacija.<\/p>\n<p>In v Kazahstanu ali Belorusiji je bilo povsem druga\u010de. Russification je bil hitrej\u0161i. Zato v\u010dasih ne razumemo le Rusov, ampak tudi priseljencev iz nekdanjih sovjetskih republik. Imeli smo zelo posebno kulturno situacijo. Zato nam je uspelo. Na dolo\u010denem ozemlju dr\u017eave ne pravim, da je bilo povsod, na vzhodu, stanje bolj zapleteno. Med pedago\u0161ko prakso v Dnjiproju sem videl, da so pou\u010dili ukrajinsko literaturo v ru\u0161\u010dini. Zdaj je videti divje, vendar je bilo. Vendar pa je bilo v ve\u010dini delov Ukrajine popolnoma druga\u010de kot v sosednjih republikah Sovjetske zveze.<\/p>\n<p><strong>In potem se pojavi vpra\u0161anje: ali se lahko mo\u010d ukrajinske SSR imenuje poklicna v zvezi z ukrajinskim ozemljem, ukrajinskim prebivalstvom?<\/strong><\/p>\n<p>Seveda je to okupacijska mo\u010d. Ker je bila zasajena na moskovske bajonete. Na oblast je pri\u0161la komunisti\u010dna stranka, organizacija s sede\u017eem v Moskvi. Pravzaprav je dr\u017eavni organizem zamenjal tujec dr\u017eavni organizem.<\/p>\n<p>Ne glede na romanti\u010dne spomine, ki jih imamo o 20. Seveda bi ljudje lahko imeli naivne upe, da bi ta oblast lahko imela ne le razred, ampak tudi nacionalni zna\u010daj. Toda vsak dogovor z zlom se vedno kon\u010da z zmago zla.<\/p>\n<p>Prva leta obstoja Sovjetske Ukrajine so zavezni\u0161tvo adapterjev z romantiki. Toda vsiljivci \u0161e vedno zmagajo. Vedno vas opozarjam, da smo dol\u017eni ohraniti suverenost ukrajinske SSR kot republike unije Christianu Rakovskemu, prvemu predsedniku Sveta demokratov Sovjetske zveze.<\/p>\n<p><strong>Bolgar\u0161\u010dina po poreklu.<\/strong><\/p>\n<p>Bolgar s poreklom iz Romunije, ki je v resnici prepri\u010dal Lenina, da bi morale te republike imeti status unije. Ampak zakaj? Rakovsky je bil dr\u017eavni komisar za zunanje zadeve in vodja vlade Sovjetske Ukrajine. Hodil je na mednarodne konference in res si je \u017eelel biti taka \u0161tevilka \u0161e naprej. Smiselno.<\/p>\n<p>Pred tem pa je v Kyiv pri\u0161el v \u010din vodja sovjetske delegacije, da bi se pogajal z ukrajinsko dr\u017eavo Hetman Skoropadsky. In prepis teh pogajanj zgovorno ka\u017ee, da je verjel, da nobena ukrajinska dr\u017eava ne obstaja, noben Ukrajinec ne obstaja. Bila sem nadle\u017ena, ko so predstavniki hetmanova vlada \u017eeleli govoriti z njim v ukrajin\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>Povsem normalno je, da se pravi revolucionarji prilagodijo okoli\u0161\u010dinam. Ko je sam je postal vodja Ukrajine, se je odlo\u010dil, da bo to situacijo uporabil za svoj namen.<\/p>\n<p>Sovjetska vlada je bila poklicna, \u010de le zato, ker ni zaupala ljudem, ki so obstajali na njenih ozemljih. Odli\u010den primer je holodomor, zamisel o uni\u010denju ukrajinske kmetav\u0161\u010dine kot substrata ukrajin\u0161\u010dine.<\/p>\n<p>Obstajajo pa zgolj kadrovski primeri \u2013 po smrti Jo\u017eefa Stalina se je pojavil prvi sekretar Centralnega komiteja Komunisti\u010dne partije Ukrajine, ukrajinski po rojstvu. Stranka organizacija Ukrajine je bila na \u010delo tistih, ki so \u017eeleli \u2013 Rusi, Polji, Nemci, Judje, vendar ne etni\u010dni Ukrajinci.<\/p>\n<p>Predstavljaj si, kak\u0161no popolno neupanje. Veliko ve\u010dji od predstavnikov baltskih  narodov. Tam so konec koncev komunisti\u010dne stranke vodili predstavniki latvijskega, litvanega, estonskega ljudstva. Ja, bili so pripravljeni slu\u017eiti Moskvi, vendar so bili vsaj Latvijci, Litvanci, Estonci&#8230; To so opazili \u0161ele v za\u010detku 50. let. Kako opisati mo\u010d, ki namerno ignorira ljudi, ki so ustvarili dr\u017eavo na tej zemlji?<\/p>\n<p><strong>Ja, tu se te\u017eko ne strinjam. Govorimo o dekommunizaciji, dekolonizaciji. So pa razprave \u2013 vzeti vse sovjetsko ali kaj pustiti? Kaj zapustiti in kaj vzeti?<\/strong><\/p>\n<p>In kaj naj sovjetski odide?<\/p>\n<p><strong>Na primer, Bazhan, Rylsky&#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Bazhan in Rylsky niso sovjetska, ampak ukrajinska poezija. Na splo\u0161no bi opustila pridevnik &#8220;Sovjetski&#8221;, ko gre za kulturo.<\/p>\n<p>Ukrajinska kultura se je razvila v razli\u010dnih pogojih. Pogosto so bili neustre\u017eni. Ukrajinske kulture niso ustvarili angeli. Toda vpra\u0161anje kulture je stvar osebnosti in prispevka. \u010ce za\u010dnemo zapu\u0161\u010dati sovjetskega, potem moramo zapustiti cesarskega. In potem si postavimo vpra\u0161anje: Ukrajinski pisatelji XVIII-XIX stoletja so bili del cesarske pokrajine? O\u010ditno.<\/p>\n<p><strong>Tukaj ne govorimo samo o Gogolu.<\/strong><\/p>\n<p>Ne, Gogol je bil ruski pisatelj, pisal je v ru\u0161\u010dini. Tukaj \u017eelimo narisati tiste, ki so nam v\u0161e\u010d v ukrajinski kulturi. Jasno pa se moramo zavedati, da gogolja ne bomo izvle\u010di iz ruske kulture, je oseba, ki se je ustvarjalno odlo\u010dila.<\/p>\n<p><strong>Tako kot \u010cajkovski.<\/strong><\/p>\n<p>\u010cajkovski je na splo\u0161no ruski skladatelj. Ima etni\u010dne vezi z Ukrajino, je pa \u010dlovek, ki se je rodil v Rusiji in je imel rusko identiteto. Nenehno se pretvarjamo, da je ruska identiteta nekak\u0161na napaka, osebi te identitete pa bomo odvzeli, da bo lahko bolj\u0161i.<\/p>\n<p><strong>Nosili bomo vezenje.<\/strong><\/p>\n<p>Toda ljudje so se zavestno odlo\u010dili \u2013 in sploh niso menili, da je to pomanjkljivost. Gogol je \u017eelel biti ruski pisatelj, \u010cajkovski pa ruski skladatelj. In Shevchenko je \u017eelel biti ukrajinski pesnik. \u0160e enkrat pa upo\u0161tevajte, da so bile \u0161tevilne osebnosti ukrajinske kulture del ruskega \u017eivljenja. Kar jih je, mimogrede, razlocilo od poljskih pisateljev.<\/p>\n<p><strong>Ki so bili vedno lo\u010deni zase.<\/strong><\/p>\n<p>Pomislite, Nobelov nagrajenec Henrik Senkevi\u010d je prejemal honorarje v rubljih, bil je predmet ruskega cesarstva in tega se nih\u010de ne spomni. Ni bil del ruskega kulturnega sveta, vsaj tako ga ne dojemajo.<\/p>\n<p>Veliko te\u017eje je z ukrajinskimi pisatelji. Ker je bilo razumevanje, da je Ukrajina lo\u010den svet, prav zato, ker je obstajal ta &#8220;triune ljudstvo&#8221;, veliko te\u017eje. In mislim, da se je to res zgodilo zaradi  Shevchenkovih prizadevanj. To se ni zgodilo le kot jezikovna, ampak kot civilizacijska lo\u010ditev. \u0160ev\u010denko pa je \u0161e naprej pisal nekaj del v ru\u0161\u010dini, da bi bil sankt peterbur\u0161ki akademik slikanja. Ali moramo opustiti Shevchenka zaradi tega? Ne. Mislim, da moramo ceniti njegov prispevek kot osebe, ukrajinskega pisatelja in ukrajinskega umetnika.<\/p>\n<p>Enako velja za ukrajinske pisatelje. Mislim, da komunisti\u010dna ustvarjalnost Bazhana, Sosyure, Tychyne, Malyshka, Rylskyja ne bo ostala v ukrajinski kulturi. Toda njihove lyri\u010dne pesmi, njihove prevajalske dejavnosti so nekaj, \u010desar ukrajinski kulturi ni mogo\u010de vzeti. Ker je del ukrajinske identitete. Tako kot Gulak-Artemovsky, ki je bil predmet Ruskega cesarstva, vendar je njegova glasbena ustvarjalnost ustvarila ukrajinsko identiteto v pogojih, v katerih je obstajal.<\/p>\n<p>To je izbira. Ves \u010das vas opozarjam, da so imeli ljudje, ki so \u017eiveli na ukrajinskih de\u017eelah, vedno imeli prilo\u017enost, da se odlo\u010dajo \u2013 in vedno so sprejemali razli\u010dne odlo\u010ditve.<\/p>\n<p>Lahko re\u010dem po praksi. Ko sem kon\u010dal \u0161olo, sem lahko precej mirno pisal v ru\u0161\u010dini, lahko bi pisal v ukrajin\u0161\u010dini. Enako sem govorila oba jezika v smislu ustvarjalnosti. Ampak hotel sem biti novinar ukrajinskega govorca. Menil sem, da bi moral komunicirati z ukrajinskim ob\u010dinstvom v ukrajin\u0161\u010dini.<\/p>\n<p>Ho\u010dem delati v ru\u0161\u010dini? Ja, \u0161e vedno delam v ru\u0161\u010dini za rusko ob\u010dinstvo.ali rusko govorenje na svetu. Ker mi v Rusiji skoraj ni ostalo ruskega ob\u010dinstva. Ampak no\u010dem govoriti rusko z ukrajinskim bralcem ali gledalci. Ne zanima me. Ne razumem, zakaj moram to narediti. Ker \u010de \u017eeli oseba brati v ru\u0161\u010dini, potem lahko bere v ruskih drugih avtorjih, ki pi\u0161ejo v Moskvi, v Sankt Peterburgu, v Tel Avivu, v Berlinu. Za nas je pomembno, da razvijamo svojo civilizacijo v svojem jeziku.<\/p>\n<p><strong>Ima svojo civilizacijo, svoj jezik, lastno kulturo. \u0160e vedno vidimo \u0161iritev ruske kulture. Arestovi\u010d pa je pred kratkim dejal, da se bo uprel tem poskusom gradnje velike sile z majhno kulturo. &#8220;Mala kultura ukrajin\u0161\u010dina&#8221; \u2013 te besede so produkt \u010desa?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da je \u017ee ideja o majhnih kulturah produkt imperializma. Niti nevednosti. \u010ceprav so ljudje, ki so del velikih kultur, praviloma o\u010ditno nevedne, ker svojo kulturo vidijo kot sredi\u0161\u010de civilizacije.<\/p>\n<p>Po drugi strani pa je tu \u0161e kak\u0161en bloger iz Kijeva. Lahko komentirate, ne morete komentirati \u2013 ni pomembno, saj ni del kulturnega procesa. In tu je Jacques Chirac, ki je, ko je bil predsednik Francije, ustvaril v sredi\u0161\u010du Pariza ogromen muzej polinezijskih, afri\u0161kih kultur. In ko greste v ta muzej, poglejte kulturno dedi\u0161\u010dino, se spra\u0161ujete: ali gre za majhno ali veliko kulturo \u2013 polinezijansko? Vidite popolnoma briljantno umetni\u0161ko delo, ki ga predstavnik angle\u0161ke, francoske, nem\u0161ke kulture nikoli ne bo ustvaril. To je druga\u010dna kultura. In kak\u0161na je velikan francoske kulture? Dejstvo, da se oseba, ki se ima za francoskega intelektualca in politika, zaveda, da je ta tuja kultura povsem druga\u010dna. \u010ceprav, verjetno, \u010de bi bila ta oseba kijevski bloger, bi rekel, da je to primitivno divjastvo. Zato je Francija Francija, &#8220;ruski svet&#8221; pa &#8220;ruski svet&#8221;.<\/p>\n<p><strong>In midva sva na sredini.<\/strong><\/p>\n<p>Da. In postati moramo velika kultura. Na splo\u0161no iskreno ne morem re\u010di, da je ukrajinska kultura lahko velika ali majhna, mora biti ukrajinska. In kaj je ukrajinska kultura? je kultura, ki omogo\u010da ukrajinskem jeziku govoriti o vseh dose\u017ekih svetovnih kultur. Mimogrede, o tem govorim \u017ee desetletja.<\/p>\n<p>Ko sem prvi\u010d za\u010del govoriti, da ukrajinski otroci znajo precej mirno brati Pushkin ali Blok v ukrajinskih prevodih, je bil neverjeten \u0161kandal. &#8220;Zakaj brati v prevodih, kdaj lahko berete v originalu?&#8221; Seveda lahko. Nekdo lahko bere v izvirnem Pushkinu, nekdo zna prebrati Mickiewicza, nekoga Byrona. \u017delim vas prepri\u010dati: Mickiewicz ali Byron je veliko bolj zanimiv v originalu kot v vseh prevodih. In Basho s svojim hoku v japon\u0161\u010dini izgleda popolnoma druga\u010de od prevodov najbolj\u0161ih ukrajinskih ali ruskih prevajalcev. Imamo pa to kulturno prtljago.<\/p>\n<p>In potem se pojavi dokaj preprosto vpra\u0161anje: \u010de je za osebo, ki \u0161tudira v \u0161oli, ukrajinski jezik njegov domorodski jezik, preprosto dojema dolo\u010dena poeti\u010dna dela bolje v svojem jeziku kot v tujem jeziku. Ni\u010d posebnega ni na tem. In \u010de si \u010dlovek kdaj \u017eeli kaj prebrati v originalu, potem je morda bolje, da mu pustimo, da v originalu prebere Dickensa, Byrona ali Shelleyja.<\/p>\n<p><strong>Ali pa Pu\u0161kina.<\/strong><\/p>\n<p>To je stvar izbire. Vendar vas prepri\u010dam, da je v originalu bolje brati primarno kot sekundarno. Navsezadnje je ruska literatura v zvezi z britansko ali francosko sekundarna.<\/p>\n<p><strong>In ne tako veli\u010dastno.<\/strong><\/p>\n<p>Lahko je enako, nerealno ga je meriti, ni termometer. Dobro pa se zavedamo vplivov, ki \u0161e nikoli niso bili skriti. Pu\u0161kin ni vplival na Byrona, bil je Byron tisti, ki je vplival na Pu\u0161kina in Lermontova.<\/p>\n<p>\u010ce ste v izvirniku prebrali Tolstojevo vojno in mir, potem so dialogi njegovih likov tam v franco\u0161\u010dini, ki je napisana polovica romana. In Tolstojevih bralcev, ki jih je bilo malo&#8230; Ali veste, da so ti romani objavili ve\u010d sto izvodov, ker je bilo Rusko cesarstvo nepismeno? V franco\u0161\u010dini so prebrali tisto, kar je bilo tam napisano, saj je bil njihov domorodni jezik obi\u010dajno franco\u0161\u010dina, rusi pa so klepetali. In ko je Tolstoj napisal svoj roman, se mu niti ni zgodilo, da bi ga prebrali nekateri mo\u0161ki, ki ne bi poznali franco\u0161\u010dine, in da ga bodo morali prevesti v &#8220;\u010dlove\u0161ki jezik&#8221;.<\/p>\n<p>To so tudi resni\u010dnosti, ki si jih moramo zapomniti. Ali ruski bralec izgublja Tolstoja zaradi dejstva, da ne \u010duti okusa in barve dialogov v salonu Ane Pavlovne Scherer? O\u010ditno izgubljam. Toda Rusija nekako \u017eivi 100 let brez strokovnjakov v teh dialogih. Na enak na\u010din, mislim, \u010de ne preberemo nekaj v originalu, ali pa ne beremo niti romana Tolstoja, ali Dostojevskega, ali \u010cehova. Mislim, da ne bomo izgubili vsega na svetu.<\/p>\n<p>\u010ceprav je zame, kot oseba, ki se lahko smatra kot strokovnjak za rusko literaturo, je povsem o\u010ditno, da lahko izgubite, \u010de se na\u010deloma ne boste poznali z rusko kulturo. Tega se zavedam.<\/p>\n<p>Ampak, spet, svet je ogromen. Po tej vojni, \u010de imajo ljudje odhod iz ruske kulture&#8230; To ne bo vpra\u0161anje krivde ruskih pisateljev, temve\u010d vpra\u0161anje krivde dr\u017eave (in ljudstva), ki lastne kulture ni mogla za\u0161\u010dititi pred lastno krajo.<\/p>\n<p>Po drugi svetovni vojni Judje niso radi poslu\u0161ali Wagnerja. \u010ceprav Wagner ni bil udele\u017eenec holokavsta, je bil preprosto \u010dlovek antisemitskih pogledov. Res obo\u017eujem Wagnerjevo glasbo, a popolnoma dobro razumem ljudi, ki so generacije starej\u0161e od mene, ki so se kar drhteli, ko so sli\u0161ali prve utripe &#8220;Lohengrina&#8221;. Razumel bom ljudi, ki ne \u017eelijo poslu\u0161ati \u010cajkovskega.<\/p>\n<p>Sama zdaj opazim, da no\u010dem sli\u0161ati in videti vsega. \u010ceprav, odkrito povedano, no\u010dem. Iz enega preprostega razloga sem kot oseba, ki to po\u010dne \u017ee ve\u010d let, na koncu tri leta \u0161tudirala na ruskem oddelku Filolo\u0161ke fakultete. Menim, da je ta informacija, ta kultura, dovolj zame. Ne morem zamujati \u017eivljenja z branjem ne\u010desa, kar ponavlja drugo. Obstaja velik problem ponavljanja, kot v kateri koli kulturi, in v ru\u0161\u010dini \u0161e bolj. Rada bi se razvila kot oseba. In zagotovo vem, da se je mogo\u010de razviti brez ruskega kulturnega sveta. Zagotovo vem.<\/p>\n<p><strong>Problem pa je v tem, da dr\u017eavna meja med Ukrajino in Rusijo ni nadnaravna na kulturno. Kulturna fronta &#8220;ruskega sveta&#8221; gre globlje in globlje na ozemlje Ukrajine. Kako se s tem soo\u010diti?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da se kulturna meja ne ujema. Mislim, da se jezikovna meja ne ujema. In to ni isto, saj ogromno \u0161tevilo ljudi, ki govorijo rusko pri nas, in pred vojno niso bili potro\u0161niki ruske kulture. Preprosto so uporabljali rusko kot orodje. In to je bil velik problem.<\/p>\n<p>Mimogrede, neko\u010d, ko so &#8220;regionalci&#8221; sprejeli zakon o regionalnih jezikih, so ga vsi kritizirali z vidika prihodnosti ukrajinskega jezika. Govoril sem o prihodnosti rusko govore\u010dega prebivalstva. Ker obstaja ena preprosta stvar: zapustite ukrajin\u0161\u010dino kot uradni jezik dr\u017eave \u2013 hkrati pa dolo\u010denemu delu ljudi dovolite, da se tega jezika ne nau\u010di. Ustavne zahteve za dr\u017eavni jezik pa zapu\u0161\u010date, kot so, in dejansko ustvarjate geto \u2013 absolutno ni enaka konkurenca. Oseba z vzhoda in oseba iz sredi\u0161\u010da Ukrajine, ko gredo na dr\u017eavno delo, ne vedo dr\u017eavni jezik na isti ravni. Ker je niso mogli u\u010diti v \u0161oli, zanje ni bilo nobenih zahtev. Ljudem poveste, da je va\u0161a usoda, da ste rudarji, delavci, da prodajate na trgih. Kjer pa je malo vi\u0161je \u2013 oprostite, to so tisti, ki vedo ukrajinski jezik. Vedeli bomo, dali bomo svoje otroke ukrajinskim lyceums, in vi, prosim, s svojim ruskim jezikom, boste o\u010distili na\u0161e \u0161kornje. In to je odnos do va\u0161ih volivcev.<\/p>\n<p>In ni me veliko razumelo. Tako je bilo v Quebecu. Ko je Francija kanadska ozemlja prenesla v Veliko Britanijo, je skoraj celotna inteligentnost zapustila francoske province Kanado &#8211; duhovnike, u\u010ditelje, zdravnike. Bili so navadni ljudje, ki so \u0161e naprej govorili franco\u0161\u010dino. Toda v mislih vseh ljudi je bil jezik navadnega ljudstva, ker ni imel vi\u0161jega pove\u010derja. Zgoraj je angle\u0161ko.<\/p>\n<p>\u010ce ste prebrali kanadske pisatelje tega \u010dasa, ki so opisali \u017eivljenje za\u010detka leta 1920: &#8220;Prihajajo preprosti fantje, simpletoni&#8221;&#8230; Kateri jezik govorijo? V franco\u0161\u010dini, seveda. In kateri jezik govorita gospodje? Seveda v angle\u0161\u010dini. Vse je jasno. In \u0161ele na za\u010detku dvajsetega stoletja se je Quebec za\u010del razvijati kot kulturna civilizacija.<\/p>\n<p>In rekel sem, da dejansko ti ljudje \u017eelijo storiti enako z vzhodom Ukrajine. To niso meje &#8220;ruskega sveta&#8221;, to so meje &#8220;ruske brezkulturnosti&#8221;. Ker sem vedno spra\u0161eval ljudi, ki govorijo rusko, kak\u0161no kulturo \u017eelijo zau\u017eit? Je ruska kultura res domorodka? Predstavljam si, da je ruska kultura izvor etni\u010dnih Rusov. Prav tako jih imamo dovolj, a ne toliko, manj in manj. Menim, da je naloga vsake civilizirane dr\u017eave ustvariti dostop do njihovega jezika in kulture. Kot tudi za Mad\u017eare, Bolgare, Poljane, Romune, kot za vse predstavnike nacionalnih manj\u0161in Ukrajine.<\/p>\n<p>Toda koncept &#8220;rusko govore\u010de ukrajin\u0161\u010dine&#8221; kaj to pomeni? Obi\u010dajno so njegovi star\u0161i pri\u0161li v veliko mesto s pode\u017eelja ali majhnega mesta. Njegovi star\u0161i in stari star\u0161i so govorili ukrajinsko, to pa so bila povsem druga\u010dna kulturna izro\u010dila \u2013 vsakdanja, pesem. To je velika plast va\u0161e kulture! \u010ce kot otrok ne poje\u0161 pesmi&#8230; Si kot otrok pel pesmi v ru\u0161\u010dini?<\/p>\n<p><strong>Ne.<\/strong><\/p>\n<p>Prepri\u010dan sem, da tudi tako imenovani Ukrajinci, ki govorijo rusko, ne. Babice so mi pele pesmi na jidi\u0161u. Poznali so ru\u0161\u010dino. pesmi, vendar to niso njihove, ukrajinske pesmi pa niso bile njihove. Njuna star\u0161a jima niso pela teh pesmi, nista ve\u010d govorila jidi\u0161, poznala pa sta uspavanko, poznala sta ljudsko pesem. Potem bi seveda ta tradicija lahko izginila, potem pa ni bilo pesmi.<\/p>\n<p>Oseba ne komunicira o ne\u010dem naravnem, notranjem v tujem jeziku. Tuj jezik je preprosto orodje, ne kulturno orodje. Tudi ko narod popolnoma preklopi na tuji jezik, ostaja orodje za to.<\/p>\n<p>Velik primer je Republika Irska. \u010ce se premikate \u010dez mejo Med Zdru\u017eenim kraljestvom in Irsko, lahko vidite, kako se angle\u0161\u010dina spreminja. V Belfastu jo govorijo tako, kot bi morala govoriti kraljica Elizabeta. V Dublinu nih\u010de ne gleda, kaj je, nikogar ne zanima, ker je samo komunikacijsko orodje.<\/p>\n<p>In ko so mi povedali, da je va\u0161 jezik jezik, ki ste ga za\u010deli pogovarjati s star\u0161i, mislim, da je to popolnoma napa\u010dna definicija. Va\u0161 domorodec je jezik va\u0161e notranje izbire. To je jezik, ki ustreza va\u0161emu notranjemu bistvo. Morda sploh ne pozna\u0161 tega jezika. Ampak ustreza tvoji mentaliteti.<\/p>\n<p>Kdaj sem spoznala, da sem bila \u017did po rojstvu? Sli\u0161al sem ljudske ruske pesmi na radiu. Sploh nisem mogel razumeti te &#8220;ljudske pesmi&#8221;: zakaj mi od njih ni absolutno niti hladno niti toplo? \u017divel sem ob Kapeli Dumka na Yaroslavovem Valu in sli\u0161al njihove vaje. Ves ukrajinski ljudski repertoar poznam \u017ee od otro\u0161tva skoraj na pamet, saj sem ga sli\u0161al neverjetno \u0161tevilokrat. V razli\u010dnih razli\u010dicah \u2013 z tenorji, z basom, s kontrasti, \u017eensko razli\u010dico, mo\u0161kim \u2013 so nenehno ustvarili nekaj novih razli\u010dic. Bilo je zelo zanimivo, a se mi ni odzvalo interno. Imel sem \u010dustvo radovednosti. Druga\u010dna kot ruska. Ker sem razumel, da je bila ta glasba superimponed na ozemlju zame. Peli so, videl sem polje, razumel sem, da vse glasuje, glasuje ozemlje, dr\u017eavo.<\/p>\n<p>Ampak ko sem enkrat sli\u0161al nekaj pesmi na radiu \u2013 in to je ustrezalo mojemu notranjemu dojemanje sveta. In ko se je program kon\u010dal, se je izkazalo, da je glas Izraela. Vse mi je postalo jasno. Nikoli ve\u010d nisem dvomil. Ni bilo vpra\u0161anje, kaj so mi za\u010deli govoriti star\u0161i \u2013 saj ve\u0161, nau\u010diti mora\u0161 Toro, ti si \u017did. Ne. Rojen sem v sovjetski dr\u017eavi. Nekdo ga je imel, jaz tega nisem imel.<\/p>\n<p>In zanimalo me je, za\u010del sem razumeti, zakaj so moji sorodniki zainteresirani za to, za\u010del sem brati knjige judovskih pisateljev. Ja, \u0161e vedno je bil del dru\u017einske vzgoje. Interno pa se mi je ujemala.<\/p>\n<p>Zato, ko mi ljudje pravijo, da so Ukrajinci, vendar govorijo rusko in je zanje bolj priro\u010dno, menim, da je zanje bolj priro\u010dno. Ko pa se premaknejo na naslednjo raven, na raven kulturnega proizvoda, ne verjamem, da lahko za svoje dojemajo celo tak\u0161ne pisce, kot so Tolstoj, Dostojevski ali Turgenev. To ni njihov pisatelj, to je ruski pisatelj, in to ni njihov jezik, je jezik, ki ga govorijo za 50-60 %. Imajo popolnoma druga\u010den besednjak kot \u017eenska iz Yaroslavla, ki prodaja sladoled.<\/p>\n<p>Na\u0161 &#8220;rusko govore\u010d dr\u017eavljan&#8221; z visoko izobrazbo, zagotavljam vam, pozna veliko manj ruskih besed kot ta \u017eenska. Nikoli ni hodila na univerzo, ampak je domorodec tega jezika.<\/p>\n<p><strong>Zanjo je to specifi\u010dno.<\/strong><\/p>\n<p>Zanjo je to specifi\u010dno, popolnoma natan\u010dno. Ima delne zavoje, ki niso v ukrajinskem jeziku. Zato mimogrede v ruskem jeziku ni Ukrajine. Ima pridevnik zavoje.<\/p>\n<p>To vidim povsem dobro, ko pogledam svoje ruske tekste zdaj, ko \u017ee ve\u010d let \u017eivim v Ukrajini. V Rusiji sem \u017eivel 18 let, potem pa \u017ee 16 let \u017eivim v Ukrajini. Ko zdaj berem ruska besedila, pomislim: &#8220;Gospod, kje je ob\u010destvo?&#8221;<\/p>\n<p>Prej, ko sem \u017eivel v Rusiji, sem vedno pisal v ru\u0161\u010dini v velikih stavkih z delci, pridevniki. Vse to je seveda zato, ker v svojem delu ve\u010dinoma govorim ukrajinsko, 70-80 % v komunikaciji. Izginila je od mene.<\/p>\n<p>Ko govorim z ljudmi v ru\u0161\u010dini, govorijo zelo poenostavljeno rusko. Komaj komuniciram z ljudmi v Rusiji. Seveda se morate potruditi, menim, da za to ni potrebno, saj se ne smatram za ruskega publicista. Poslu\u0161ati mora\u0161 radijske oddaje, zvo\u010dne knjige&#8230;<\/p>\n<p><strong>Obogatite leksik.<\/strong><\/p>\n<p>Ko je Savik Schuster pri\u0161el delat v Ukrajino, je dejal: &#8220;Vitaliy, ali razume\u0161, da bomo tu izgubili ruski jezik?&#8221; Rekel sem mu: &#8220;Kaj bo\u0161 izgubil? Samo govori\u0161 o tem.&#8221; &#8220;Kako? Ali razumete, kak\u0161en ruski jezik je? To ni rusko, ampak le hrbtenica ruskega jezika. Brez polnil.&#8221;<\/p>\n<p>Spomnim se, kako sva s kanadskim prijateljem hodila zve\u010der v Kyiv in dolo\u010den gospod se je obrnil k nam.I. Vpra\u0161ala me je: &#8220;In \u010de mi ne pove\u0161, ne bo\u0161 tako prijazen, da gre\u0161 v Kreshchatyk?&#8221; in jaz ji povem. Moja prijateljica pa re\u010de: &#8220;Zakaj ji ne odgovori\u0161 v ukrajin\u0161\u010dini?&#8221; Odgovorim ji: &#8220;Najprej govorim rusko, ko se mi pribli\u017ea v ru\u0161\u010dini. To je moja zamisel o tem, kako naj poteka komunikacija. Drugi\u010d, \u010de bi sploh \u017eelel odgovoriti tej gospe v ukrajin\u0161\u010dini, ne bi razumela, ona je iz Rusije.&#8221; Punca: &#8220;Kako se razloci\u0161?&#8221; Noben ukrajinec ne uporablja toliko teh zavojov \u2013 &#8220;ne bo\u0161 tako dober&#8221;, &#8220;ne bo\u0161 tako \u010dlovek&#8221;. Uporabljajo jih ljudje, ki niso samo iz Rusije, ampak iz Moskve ali Sankt Peterburga. Ukrajinec pa preprosto re\u010de: &#8220;Ne bo\u0161 rekel, kako iti v Kreshchatyk?&#8221; Tu se kon\u010dajo vsi njegovi &#8220;bodi prijazni&#8221; ali &#8220;bodi tako \u010dlove\u0161ki&#8221;. Ker govori kolonialno rusko.<\/p>\n<p>In tako vedno povem ljudem: \u010de \u017eelite govoriti razvit jezik, potem ne boste mogli govoriti rusko, lahko pa govorite samo svoje.<\/p>\n<p>Seveda, ko je bilo enkrat druga\u010de. Kijev na za\u010detku dvajsetega stoletja je bilo rusko govore\u010de pokrajinsko mesto, katerega prebivalci so posku\u0161ali govoriti na ravni prestolnice. Moja babica, sem iz domorodcev Kyivans, govorila kot prebivalci Sankt Peterburga. Zato mi v Moskvi ni bilo lahko, saj sem imel sankt peterbur\u0161ki naglas ruskega, dovolj \u010dudno.<\/p>\n<p>Vendar je \u017ee zdavnaj konec \u2013 Kyiv je na na\u0161o sre\u010do postal ukrajinsko mesto. In ruski jezik, ki ga je imelo majhno \u0161tevilo avtohtonih Kyivanov&#8230; Kot prvo, teh Kyivanov \u017ee dolgo ni ve\u010d. Samo njihovi bolj\u0161eviki so vse izgnali, tiste, ki jih bolj\u0161eviki niso izgnali, pa so nacisti premagali na Babyn Yar. In tam, mimogrede, niso bili vsi avtohtoni Kijevci, veliko ljudi se je preselilo v Kijev v letih po oktobrski revoluciji.<\/p>\n<p>V vsakem primeru, da provincial Kyiv ne obstaja, vendar je ukrajinski Kyiv, ki je bil napolnjen z vsemi ljudmi iz majhnih mest, vasi, se je raz\u0161irila v ukrajinske vasi. Postal je Kijev, ki ga poznamo in v katerem smo vsi odra\u0161\u010dali ali se tvorili. To je Kijev ukrajinskega jezika, ne ruskega. Ker je Kyiv ruskega jezika Sankt Peterburg, ne obstaja. In Kijev, v katerem so rekli &#8220;pekarna&#8221;, ne &#8220;kruh&#8221;, kot v Moskvi. &#8220;Obredno&#8221;, ne &#8220;pod\u044aezd&#8221;, kot v Moskvi. \u0160e vedno se v teh besedah jasno razlo\u010di rusko govore\u010di Kijevci od Muscovitesa. Ampak to je tako oddaljena zapu\u0161\u010dina.<\/p>\n<p><strong>In na splo\u0161no, \u010de re\u010demo, da je Ukrajina na odmoru od Evrope in Azije. In ta frontalnost za Ukrajino&#8230; Pogosto re\u010demo, da gre za pomanjkljivosti, nevarnosti, to je nesre\u010da Ukrajine. In \u010de gledate z drugega vidika \u2013 frontalnost Ukrajine kot prednost? Je to prav?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da Ukrajina ni v razko\u0161ju. Mislim, da je Rusija v razcvilini. Ukrajina pa je navadna dr\u017eava srednje Evrope, ki jo je napadla vzhodnoevropska civilizacija.<\/p>\n<p>In zdaj se re\u0161uje zelo preprosta stvar \u2013 tam, kjer bo minila meja Srednje Evrope. Opozoriti vas \u017eelim, da so dr\u017eave, ki jih imenujemo srednjeevropske &#8211; Poljska, \u010ce\u0161ka, Slova\u0161ka, Mad\u017earska, imenovale dr\u017eave vzhodne Evrope. In nih\u010de ni klical Ukrajina dr\u017eava vzhodne Evrope, to je bila Sovjetska zveza. Potem ko so te dr\u017eave postale del Evropske unije, so postale del Srednje Evrope. Belorusija in jaz sva postala vzhodna Evropa.<\/p>\n<p>Kje bo torej minila meja Srednje Evrope in kje bo ostala vzhodna Evropa ali Evrazija? To je tudi veliko vpra\u0161anje. Ker \u010de se Rusija in Belorusija v naslednjih desetletjih ne bosta spremenili, bosta preprosto postala Evrazija. To bo meja \u2013 tu se kon\u010da srednja Evropa in Za\u010dne se Eurazija, vzhodne Evrope ne bo.<\/p>\n<p><strong>In delitev Ukrajine, ali soo\u010denje vzhodno-zahodnih regij, ali kreolskih in drugih identitet? V kak\u0161ni meri ima to podlago v Ukrajini?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da ko govorim o vsem tem z raziskovalci, in sem govoril o tem ve\u010dkrat preve\u010d&#8230; Preprosto je rekel druga\u010de: da obstajajo tri vrste identitete \u2013 ukrajinska klasi\u010dna kot nacionalna identiteta; sociopoliti\u010den, ko sem ukrajinec kot predstavnik ukrajinskih in evropskih dr\u017eav, ne glede na etni\u010dno poreklo; Ruska identiteta \u2013 ko ukrajino obravnavam kot del &#8220;ruskega sveta&#8221;, Male Rusije in &#8220;kakaya raznitsa&#8221; \u2013 je vse prehodno obdobje, ki se je kon\u010dalo 24. februarja 2022.<\/p>\n<p>In zdaj bo ostala bodisi prva identiteta bodisi tretja. Ni ti treba ceniti iluzij. Ali kot posledica vojne bo ostala ideja Ukrajine kot navadne, klasi\u010dne srednjeevropske dr\u017eave, katere vsi prebivalci se bodo imeli za Ukrajince, govorili ukrajinsko, se u\u010dili ukrajinskega jezika in dojemajo eno samo razli\u010dico ukrajinske zgodovine. Na\u010din, kako Poljani ali Romuni dojemajo svojo razli\u010dico zgodovine.<\/p>\n<p>Romuni po drugi strani ne imajo treh razli\u010dic zgodovine \u2013 na eni strani Romuni, na drugi pa morda ne Romuni. Ali Poljaki \u2013 morda Poljaki, ali morda ne Poljaki, je bilo poljsko kraljestvo. &#8220;Ni vse tako preprosto, uspelo nam je.&#8221; Tega ni. In imamo tole.Vau, ne bo.<\/p>\n<p>Ali pa obstaja \u0161e ena mo\u017enost, ki je med vojno povsem po mo\u017enosti \u2013 da bodo ta ozemlja postala del Ruske federacije. Ostali bodo tisti, ki se bodo imeli za Ruse. Kot rusi, prebivalci Mordovia, ali Komi, ali celo nekateri del Belorusov lahko sami sebe. Rusi v politi\u010dnem pomenu besede.<\/p>\n<p><strong>In v kak\u0161ni meri se te identitete ujemajo s sovjetskim homo soveticusom? Ker smo vajeni govoriti o Krimu ali Donbasu kot regijah, ki so imele pro-rusko identiteto. Nisi vse pogledal skozi sovjetsko optiko? To pomeni, da je Rusija v prvi vrsti podobna Sovjetski zvezi, vendar ni\u010d ve\u010d?<\/strong><\/p>\n<p>Ruski imperij je umrl leta 1917. Zgrudil se je v komponente. In lahko bi jo zdru\u017eila izklju\u010dno razredna ideologija, ki se je potem, po Stalinovih represijah, pravzaprav, za\u010dela uni\u010devati kot \u0161korpijoni v kozarcu.<\/p>\n<p>Potem pa se je za\u010dela druga svetovna vojna, ki jo je Sovjetska zveza dobila skupaj s svetovnimi demokracijami. In po 1945 so to ideologije cesarstva &#8211; Ruskega imperija spet. Ker je Stalin povsem jasno nazdravil za &#8220;veliko rusko ljudstvo&#8221;. In to je bila logika. Kajti \u010de govorimo o patriotski vojni, je bila za ruski narod res domoljubna vojna. Z vrnitvijo vseh tistih ozemelj, ki so jih ta ljudstva z rde\u010dimi zastavami zasedla leta 1920. In \u0161iriti sfero vpliva na tiste dr\u017eave, ki so jih zasedli sovra\u017eniki, nacisti, in nato ponovno zasedeni po 1945.<\/p>\n<p>In zanj je bila to vzpostavitev njegove nacionalne velike, ne ukrajinske, ne beloruske. Seveda so bili Ukrajinci, Belorusi, Pogrebniki, ki so jih v bitki za Moskvo umrli tiso\u010di, udele\u017eenci te zmage, vendar niso bili upravi\u010denci. Upravi\u010denec te zmage je bil \u00bbruski narod\u00ab, saj je bil, mimogrede, upravi\u010denec zmage leta 1812. Niso bili Toljci tisti, ki so bili upravi\u010denci, katerih ozemlja je spet zasedla Aleksandrova vojska, ne Litvanci in ne Ukrajinci.<\/p>\n<p>Ste sli\u0161ali kaj o herojskem odporu ukrajinskih kmetov Napoleonu? Zakaj nas takoj, ko re\u010demo, da so se vsi ljudje uprli, takoj prepeljejo nekam globoko v Rusijo? Ker so se Rusi miti\u010dno ali realno borili za &#8220;svoje&#8221; de\u017eele. Preprosto so verjeli, da so njihove de\u017eele vse de\u017eele cesarstva.<\/p>\n<p>Resnica je, da je bila Sovjetska zveza psevdonim Rusije. Mimogrede, kot veste, se je v celotnem civiliziranem svetu imenovalo \u2013 Rusija. In vse te Ukrajine, Belorusija so sestavni deli, kot dr\u017eave. Na koncu je lep pregovor, da \u00bbmesa ni mogo\u010de prikleniti s sre\u010do, v grdem primeru ega se imenuje neubo\u017enost\u00ab. \u010ce dr\u017eava postane dr\u017eava, potem je dr\u017eava. In \u010de je nekje znotraj ne\u010desa, se je spomnimo \u0161ele, ko se zgodi nekaj neverjetno nepri\u010dakovanega, kot je zdaj s Caracalpakio.<\/p>\n<p>Karakalpakiya je po svoji zakonodaji suverena dr\u017eava, ki je podpisala meddr\u017eavni sporazum z Uzbekistanom s pravico do odstopa iz Uzbekistana. Ker ne more iti nikamor, se omenja le, ko gre za spremembo \u010dlenov v ustavi.<\/p>\n<p>Enako velja za Ukrajino kot del Sovjetske zveze. Ukrajina je bila omenjena \u0161ele leta 1991, po in obse\u017ena. Tudi njeno \u010dlanstvo v ZN ni nikogar prepri\u010dalo, da obstaja kot prava dr\u017eava. In to je treba jasno razumeti.<\/p>\n<p>Torej so ti ljudje, ki so nosilci sovjetske mentalitete, nosilci ruske cesarske mentalitete hkrati. Te\u017eko jih je kriviti za to, saj je obstajala tak\u0161na dr\u017eavna politika.<\/p>\n<p>Naj vas spomnim na zelo pomembno stvar: v tej dr\u017eavi ljudje niso menili, da je Ukrajina, ampak Sovjetska zveza njihova domovina. Zame je bilo divje in seveda ni bilo z vsemi. Popolnoma dobro razumem, da je bila Latvija rojstni kraj za Latvijo, Litva za Litvano in Gruzijo za Gruzijo. A za Ukrajince, vsaj za Ukrajince v Srednji, Vzhodni in Ju\u017eni Ukrajini, Sovjetski zvezi. In to je treba uresni\u010diti. In procesi so se tu razvijali precej druga\u010de politi\u010dno kot v baltskih dr\u017eavah ali na Kavkazu.<\/p>\n<p><strong>Tukaj je zelo zanimivo, \u010de govorimo o referendumu 1. decembra 1991 o pomembni ve\u010dini, ki je glasovala za neodvisnost Ukrajine, in potem sli\u0161imo glasove kritikov, da je, pravijo, Ukrajina kot dr\u017eava storila vse, da bi te ljudi odvrnila od ukrajinske identitete. Kako resni\u010dna je tak\u0161na shematska izjava?<\/strong><\/p>\n<p>Zakaj se je obrnila stran? Ankete javnega mnenja smo videli dan prej, 30 let po ukrajinski neodvisnosti, \u2013 so se \u0161tevilke precej spremenile?<\/p>\n<p><strong>Krim, na primer.<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce ne bi bilo ruskih vojakov na Krimu, kaj bi se spremenilo za Krim? Ne bi bila zasedena. Bi na Krimu obstajala upor za lo\u010ditev od Ukrajine? Ali pa bi bilo v Donbasu? Ali pa bi morda obstajale nekatere politi\u010dne stranke, ki bi govorile s slogani za neodvisnost republike in prejele 50 % glasov?<\/p>\n<p>Vidim, da imajo v Kataloniji stranke, ki zagovarjajo njeno neodvisnost, v lokalni zakonodajni skup\u0161\u010dini ve\u010d. Nacionalisti\u010dna stranka Krain Baskijci. Baskija se ne odklopi od \u0160panije, referenduma ne na\u010drtujejo. Toda ta stranka jih je dobivala vsa leta, ko so tam regionalne volitve. Vodi dr\u017eavni zbor, oblikuje vlado \u2013 vidim to. In ne vidim osamosvojitvene stranke Donbasa niti zdaj. Ne vidim osamosvojitvene stranke Krima, ne vidim strank, ki bi zagovarjale lo\u010devanje Krima od Ukrajine in vstop v Rusijo za zmago. Leta 1994 je bila tak\u0161na sila Meshkov. Vendar so se nekako hitro ponevsli ne. Bil je trenutek. In zato je bilo \u0161tevilo ljudi, ki so glasovali na Krimu in zlasti v Sevastopolu za neodvisnost Ukrajine, bolj slabo kot \u0161tevilke v drugih regijah.<\/p>\n<p><strong>Ampak ve\u010d kot 50%, se zdi.<\/strong><\/p>\n<p>Tega ni mogo\u010de spregledati, gre za politi\u010dni proces, ki zahteva prizadevanja dr\u017eave. Bilo pa jih je ve\u010d kot 50%, ne manj. Za neodvisnost \u0160kotske pa je glasovalo manj kot 50 % \u0160kotov, na Krimu pa ve\u010d kot 50 % za neodvisnost Ukrajine. To so razli\u010dne \u0161tevilke. Prav tako je treba razpravljati o tem.<\/p>\n<p>\u010ce ne bi bilo ruskih prizadevanj, bi se razvili s Krimom, Krim bi prej ali slej postal navadna ukrajinska regija. Naj vas spomnim, da sem pri\u0161el v Lviv, ko je Krim nadzirala Ukrajina. Nastopal je tukaj na Fakulteti za novinarstvo Lviv National University. In tam je bila skupina krimskih \u0161tudentov \u2013 novinarjev. Nagovoril sta me z vpra\u0161anji ukrajinskega jezika, jaz pa pravim: &#8220;Oh, kako odli\u010dno pozna\u0161 ukrajin\u0161\u010dino!&#8221; In otroke sem u\u017ealil, ker niso razumeli, zakaj morajo dati tak kompliment, kako se razlikujejo od Lvivljanov. Ta proces se je \u017ee zgodil.<\/p>\n<p>Druga stvar je, da imamo velike pomanjkljivosti v dr\u017eavni politiki do ju\u017ene in vzhodne Ukrajine in Krima, da nismo spoznali pomena nacionalnih pravic krimskega tatarskega ljudstva. O tem se lahko dolgo pogovarja\u0161.<\/p>\n<p>Vendar vas ves \u010das opozarjam, da ni bilo gibanja za poenotenje Krima ali Donbasa. Bila je ruska okupacija. Na splo\u0161no lahko zasede\u0161 karkoli in razglasi\u0161 Rusijo. Prepri\u010dam vas, da bo v \u0161estih mesecih ali letu represije Rusija postala vsaj Kanad\u010danka, celo Francoska, celo nem\u0161ka provinca. Gre tudi za surovo silo. Kadar koli je poklic, so tisti, ki so pripravljeni podpreti, da bi kariero na tem.<\/p>\n<p><strong>Kdo je pripravljen mol\u010dati&#8230;<\/strong><\/p>\n<p>In kdo je pripravljen mol\u010dati. Neko\u010d sem prebral knjigo o ruski okupaciji \u0161vedskega otoka Gotland. Bilo je kratkoro\u010dno, a tudi tam so se takoj pojavili njihovi sodelavci, tisti, ki so mol\u010dali, tisti, ki so s cvetjem pri\u0161li k samooglasenem ruskemu guvernerju otoka.<\/p>\n<p>In potem, ko so \u0161vedske enote pri\u0161le, ko je moral guverner oditi, je kot plemenit \u010dastnik zapisal, da ne razume, kaj se je zgodilo tej mno\u017eici. Kri\u010dali so &#8220;pro\u010d&#8221;, bili so zasukani s prekletstvi, minili so skozi ljudi, ki so jih skoraj pretepli, pljuvali po njih. O\u010ditno so bili med temi ljudmi tisti, ki so vedno sanjali o izgonu, vendar so bili tudi tisti, ki so \u017eeleli legitimnim oblastem dokazati, da niso sodelavci.<\/p>\n<p>Prepri\u010dam vas, ko bodo ruske enote zapustile Krim ali Donbas, bodo presene\u010dene, kako jih bodo od tam pospremili. To so popolnoma normalni procesi.<\/p>\n<p>Ko torej sli\u0161im obto\u017ebe sonatov zoper prebivalce nekaterih regij, resni\u010dno ne razumem. Prepri\u010dam vas, da sodelavke najdemo povsod. \u010ce so nacisti na\u0161li sodelavce v judovskih getih, med ljudmi, ki so bili posumljeni na smrt, ki so jih razglasili za ljudi desetega razreda, zakaj potem ne najdete sodelavcev v okolju, ki mu pravite svoje? Ko je va\u0161a edina naloga \u2013 tako kot apostol Peter \u2013 trikrat odnehati. In to je to. Prostor v peklu, ki se imenuje &#8220;Ruska Federacija&#8221; je zagotovljen za vas.<\/p>\n<p><strong>Putin posve\u010da veliko pozornosti preteklosti, obra\u010da se na preteklost, se primerja s Petrom I. Na splo\u0161no je legitimizacija vojne izklju\u010dno zgodovinske narave. Po drugi strani pa so ukrajinski dru\u017ebi 20-30 let rekli, da jo je delila zgodovina, da jo je zastrupila zgodovina in da smo imeli zaradi preteklosti veliko te\u017eav. \u010ce hipoteti\u010dno primerjamo: koga bolj zastruplja zgodovina, kdo je bolj spreobrnjen v preteklost \u2013 Ukrajince ali Ruse?<\/strong><\/p>\n<p>Rusi Ukrajino vedno dojemajo kot propadlo dr\u017eavo. In Rusija je seveda kot dr\u017eava, ki se je zgodila in se je vedno dogajala. Vendar sem prepri\u010dan, da je Rusija v teh 30 letih izgubila civilizacijska tekmovanja s svetom. Ker so imeli Rusi neverjetne prilo\u017enosti na tem ozemlju, ki so ga podedovali od Sovjetske zveze.<\/p>\n<p><strong>Zgradi nekaj&#8230;<\/strong><\/p>\n<p>Ne nekaj, vendar bi bilo mogo\u010de zgraditi Zdru\u017eene arabske emirate, Norve\u0161ka! S tak\u0161nimi zalogami nafte in plina, zlata, diamantov, s toliko izobra\u017eenimi ljudmi, s toliko ljudstvi. Za demokrati\u010dno dr\u017eavo je to prednost, saj je kulturna raznolikost.<\/p>\n<p>V demokrati\u010dni dr\u017eavi bi bilo mogo\u010de, da ne bi pod mizo vozili Jakuta, Tatara, \u010ce\u010denca, Ingu\u0161a, Kabardinskav, Mordovian, Tabasaran, Lak, Avar, Nogai kulture&#8230; (Ve\u010d ur lahko govorim o tem.) Nasprotno, uporabiti jih za kulturni razvoj je tisto, kar je premo\u017eenje! Kaj po\u010dnejo namesto tega? Vse te energetske rezerve gredo v korupcijo, bogatiti majhno \u0161tevilo ljudi, mafijo, pravzaprav oro\u017eje, vrniti tista ozemlja, ki so po njihovem mnenju izgubila.<\/p>\n<p><strong>O cesarski identiteti.<\/strong><\/p>\n<p>O cesarski identiteti namesto ruski. Ideja, ki je obstajala v 90. Kot je dejal akademik Pivovarov, &#8220;ne ruski, ampak ruski bi morali sli\u0161ati Rusi v Rusiji.&#8221; Izkazalo se je, da je bila resni\u010dnost o zavrnjena. Ne rabimo razmi\u0161ljati o tem, kako se razvijamo, ampak \u0161iriti, ponovno slediti cesarski ma\u0161\u010devanju.<\/p>\n<p>In kaj se dogaja v tej dr\u017eavi? Ni\u010d. \u010ce ne morejo prodati nafte in plina \u2013 ni\u010d. \u010ce Kitajska in Indija od njih zdaj ne kupujeta nafte in plina, lahko dr\u017eavo zaklenete. Kak\u0161no stanje se je to zgodilo?<\/p>\n<p>Obenem pa vidimo Ukrajino z zelo te\u017eko politi\u010dno zgodovino teh desetletij. In ne morem re\u010di, da je to zgodba o gradnji dr\u017eave, ker se mi vedno zdi, da te luknje na ladji pokrivamo z lastnimi telesi, ki jih sami&#8230;<\/p>\n<p><strong>To po\u010dnemo sami.<\/strong><\/p>\n<p>Hkrati pa smo dr\u017eava, ki nenehno posku\u0161a iti v prihodnost. Za sodobno dr\u017eavo imamo obi\u010dajne razprave: ali \u017eelimo biti v Natu ali pa \u017eelimo biti nevtralna dr\u017eava; ali \u017eelimo biti v Evropski uniji ali \u017eelimo biti v Evrazijski uniji. To je stvar izbire, vedno razpravljamo o prihodnosti in kje bi morali biti. Nata ali nevtralnosti. Ukrajinski jezik ali multikulturnost. Vse te razprave.<\/p>\n<p>V Rusiji ni razprave. V Rusiji potekajo samo razprave o tem, kako zgraditi pala\u010do v Gelendzhiku, koliko zlata bi moralo biti na ta vrata \u2013 toliko ali toliko. Ruski ljudje ne sodelujejo v nobenih razpravah, ampak gledajo samo TELEVIZIJO.<\/p>\n<p>Seveda ne morem re\u010di, da se Ukrajina ne bi mogla razviti druga\u010de, hitreje, bolj mobilno, bolj konstruktivno, brez konflikta identitet, o katerih razpravljamo. Tak razvoj je. \u017dal takega razvoja v Rusiji ne vidim.<\/p>\n<p><strong>In kako logi\u010dno pojasniti, kolikor je le mogo\u010de, zakaj ti ruski vojaki ropajo, ubijajo civiliste, posiljujejo? So te stvari, ki presegajo razumnost?<\/strong><\/p>\n<p>Mislim, da je to v veliko stvareh. Prvi\u010d, z veliko kultom nasilja v rusiji, ki je bila vedno obo\u017eeta. Rusija je dr\u017eava nekdanjega Gulaga, kjer je sedela polovica dr\u017eave, napol varovana.<\/p>\n<p><strong>In malo bolj preneto.<\/strong><\/p>\n<p>Pravzaprav je bilo nasilje v Rusiji tisto, kar nikoli ni veljalo za nekaj slabega, in edina stvar, ki je ljudi zadremala pred nasiljem (to je dolga nacionalna zgodovina) je bil strah. Ne pred Bogom, ker je bo\u017eji strah izginil v \u010dasu, ko so bile reforme Nikona in so ostali le stari verniki, ampak pred &#8220;vrtom&#8221;, pred oblastmi. In tukaj je popolna anarhija, popolna nekaznovanost.<\/p>\n<p>In ko re\u010de\u0161, da je nekaj tako neverjetnega&#8230; Kaj pa, \u010de se je kon\u010dala 2. svetovna vojna? Tudi o\u010ditno se ni pri\u010dakovalo, da bo sovjetska vojska imela tak naliv zlo\u010dinov, niso bili nacisti, to so pri\u010dakovali. Da, in niso pri\u010dakovali od Wehrmachta, od SS, od posebnih slu\u017eb. In potem je bila tu vojska, ki je zagre\u0161ila tak\u0161ne zlo\u010dine, od katerih imajo ljudje \u0161e vedno svoje lase na koncu.<\/p>\n<p>Samo to, da smo bili v tem \u010dasu na drugi strani barikade, zato smo posku\u0161ali ne opaziti dejstva, da je zmaga 2. svetovne vojne druga\u010dna stvar z moralnega vidika. In ko re\u010dejo \u2013 no, vse vojske to po\u010dnejo. Ne \u2013 Ameri\u010dani in Britanci se v Nem\u010diji niso tako obna\u0161ali kot sovjetski vojaki. To niso storili samo Rusi, ljudje vseh narodnosti. In vedno moramo govoriti o tem, da smo to videli zdaj notranje. Ker smo bili na drugi strani Ruskega imperija. Obna\u0161a se tako, kot se je vedno obna\u0161ala.<\/p>\n<p>\u010ce si su\u017eenj in \u017eivi\u0161 v tem su\u017eenjstvu, je povezan z ve\u010dino prebivalstva Rusije, saj je konec koncev Rusija Moskva in ve\u0161, v sovjetski vojski je bilo veliko zadovoljstvo premagati Muscovitesa, to je bil ritual. Lahko bi bil navaden tip iz Moskve, iz navadnega moskovskega komunajzniga stanovanja, a so te sre\u010dno pretepli vsi, ki so lahko. Ker je bilo sovra\u0161tvo do Moskve glavni pomen zavesti sovjetskega \u010dloveka. Tam \u017eivijo nekako druga\u010de. A takoj, ko pridem tja \u2013 \u017eivel bom tudi tako druga\u010de, da ga bom pretepel in si \u017eelel biti njegov sosed v stanovanju v komuni.<\/p>\n<p>Torej, \u010de \u017eivite v tem su\u017eenjstvu, \u010de ne boste imeli prilo\u017enosti, da se pomaknete navzgor po socialni lestvici, \u010de nimate potnega lista, kot so to storili Rusi pred 70. let, ve\u010dino ruskega pode\u017eelskega prebivalstva, \u010de ste zdaj popolnoma razdu\u0161eni proti navadnemu policistu&#8230;<\/p>\n<p>Ste \u017ee kdaj govorili s policistom v Rusiji? Govoril sem. To ni komunikacija z ukrajinskim policistom, ampak komunikacija z &#8220;gospodarjem \u017eivljenja&#8221;. Ne govorim o navadnem voja\u0161kem \u010dloveku, ne govorim o predstavniku FSB \u2013 samo premagal te bo z &#8220;sapogami&#8221; in ne bo govoril z vami.<\/p>\n<p>In tukaj, konec koncev, to je tvojih nekaj dni. In ti si samo vojak, ki ga pretepajo \u2013 pretepajo te \u010dastniki, pretepajo vojaki, ki so leto starej\u0161i, nekateri izvajalci, ki imajo ve\u010d izku\u0161enj v slu\u017ebi. S tabo lahko po\u010dnejo kar ho\u010dejo v tem delu \u2013 premagati, posiliti, \u010de so razpolo\u017eeni. To je tvojih nekaj dni slave. Samo v teh dneh lahko po\u010dne\u0161 enako, kot ti to po\u010dnejo ves \u010das \u2013 tepejo, posiljujejo in ropajo.<\/p>\n<p>Zakaj je bila sovjetska vojska vedno v nevarnosti? Zakaj so ti mladi vojaki vedno slu\u017eili tistim, ki so pri\u0161li slu\u017eiti pol leta prej kot oni? Zakaj so ti ljudje vedno, ko je minilo teh \u0161est mesecev, ravnali s tistimi, ki so pri\u0161li za njimi z popolnoma enako kruto? To je bil ritual. To je edina prilo\u017enost za te ljudi, da se ujamejo. Ker su\u017eenj, nava\u017een na su\u017eenjstvo, ne bo svoboden \u010dlovek, se bo preprosto tako obna\u0161al do nekoga, ki je v nekem trenutku ni\u017eji od njega.<\/p>\n<p><strong>Ali je mogo\u010de to Rusijo spremeniti? Kako ga spremeniti? Veliko ljudi je poklicanih na izku\u0161njo Jaspersa, na izku\u0161njo denazifikacije nacisti\u010dne Nem\u010dije. Kako primeren je za ruske realitete? Tudi \u010de je Rusija pora\u017eena.<\/strong><\/p>\n<p>Denazifikacija nacisti\u010dne Nem\u010dije je potekala, ker so na ozemlju nem\u0161ke dr\u017eave obstajale zajdovske \u010dete. Zato ni pri\u0161lo do denazifikacije Vzhodne Nem\u010dije.<\/p>\n<p><strong>In \u0161e vedno je ostalgia tam.<\/strong><\/p>\n<p>Obstaja ostalgija in tam so se vsa ta leta ljudje obna\u0161ali zelo podobno, kot so se obna\u0161ali v \u010dasu nacisti\u010dne Nem\u010dije. V zahodnih de\u017eelah pa so ljudje s silo razlagali svoje civilizacijske napake prav v \u010dasu Hitlerja.<\/p>\n<p>Rad bi vas spomnil, da je bil Hitlerjev \u010das star 12 let. In v Rusiji se vse to dogaja \u017ee stoletja. In drugih vojakov na ozemlju Rusije ne bo, ker gre za jedrsko energijo. Zato mislim, da nam ni treba razmi\u0161ljati o tem, kako spremeniti Rusijo.<\/p>\n<p><strong>In sanje.<\/strong><\/p>\n<p>In ni nam treba razmi\u0161ljati o tem, kako lahko spremenimo Kitajsko. Razmi\u0161ljati moramo o tem, kako bi se morali pridru\u017eiti Natu in kako bi morali imeti mo\u010dno vojsko v dr\u017eavi, ki je nih\u010de ne bo napadel. To je izziv. Premisliti mora\u0161 o tem. Seveda mora biti Rusija zainteresirana, treba se je vklju\u010diti, da bi razumeli stopnjo nevarnosti.<\/p>\n<p><strong>In osebno poznaj sovra\u017enika.<\/strong><\/p>\n<p>Ker je \u0161e ena od na\u0161ih velikih te\u017eav absolutna brezdu\u0161nost do sveta, ki nas obdaja. In to je kolonialni problem, seveda ga je treba premagati. A hkrati so vse te ideje, da bomo spremenili Rusijo, povabili Ruse, ki bodo delali za spremembo&#8230; To je notranji problem Rusov. Iz tega blata se morajo izvle\u010di, kot baron Munchausen \u2013 za lase. Kako resni\u010dno je, ne vem.<\/p>\n<p>Vem, da v Rusiji obstajajo obdobja civilizacijskih umikov, ki se kon\u010dajo z novim razo\u010daranjem. Nova gospodarska politika, odtajanje \u010dasov Hrushcheva, prestrukturiranje \u010dasov Gorba\u010dova in relativno govore\u010de prvo obdobje Jelcina. Relativna humanizacija, o liberalizmu ni treba govoriti. Vsaj ne boji\u0161 se, da te bodo ubili. Na tej to\u010dki.<\/p>\n<p>In to je obdobje, ki ga mora Ukrajina resni\u010dno uporabiti, da se \u010dim dlje oddalji od Rusije. In vsi na\u0161i sosedje so to razumeli. Ko so se v Rusiji za\u010deli tako \u010dudoviti procesi, so dejali: oh, mi smo samo navdu\u0161eni, kako dobro je, bomo prijatelji z vami kot del Nata in EU. In Rusi so rekli \u2013 no, dobro, in potem so rekli, da jim ni v\u0161e\u010d, vendar je bilo prepozno.<\/p>\n<p>\u010ce se v Rusiji za\u010dne obdobje tak\u0161ne humanizacije, moramo re\u010di: v redu, dobro je, da se Rusija toliko spreminja. Veseli smo za vas, pridru\u017eujemo se EU in Natu. Ruski jezik bomo \u0161tudirali na fakultetah na voja\u0161kih akademijah, vse je v redu. Da se kasneje, ko se pojavi naslednji Putin, ne bomo spet ploskali z rokami in rekli: Bog, kaj se je zgodilo, kako bi lahko bilo, kaj naj naredimo zdaj?<\/p>\n<p><strong>Gospod Vitaly, upam, da bo tako, da bomo sovra\u017enika osebno poznali in se ne bomo zana\u0161ali na zunanje stvari, ampak predvsem na lastno mo\u010d in na lasten vektor gibanja, kar je zelo, zelo jasno. Hvala za zanimiv pogovor!<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Govorimo o ozemlju Ukrajine. Zakaj Rusija meni, da so Ukrajinci huj\u0161i in kak\u0161na je razlika v na\u0161ih stali\u0161\u010dih? Kateri Sovjetski lahko ostane in kaj lahko odvzeto? Od kod prihaja ruski kult nasilja? Kje bo minila meja srednje Evrope, zakaj je Stalin pametnej\u0161i od Putina, nastanek proto-Ukrajine, ideja o malih kulturah kot produkt imperializma, tri vrste [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5478,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[133,134,130,132,129,327,131,23,7,447,3,26,32,325,727,128],"class_list":["post-5476","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vojna","tag-khmelnytsky-novice","tag-novice-o-chernivtsi","tag-novice-o-ivano-frankivsk","tag-novice-o-ternopil","tag-novice-o-transcarpathia","tag-program-brez-broma","tag-rivne-novice","tag-rusija","tag-ruska-agresija","tag-ruski-jezik","tag-ruski-vojni-zlocini","tag-top-novice","tag-ukrajinsko-ruski-odnosi","tag-vitaliy-lyaska","tag-vitaliy-portnikov","tag-volyn-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5476","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5476"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5476\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5478"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5476"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5476"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ruwar.org\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5476"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}